Jedro

Presoja višine denarne odškodnine za negmotno škodo.

Izrek

Reviziji tožeče stranke se delno ugodi, tako da se sodba sodišča druge stopnje delno spremeni in se delno ugodi tudi pritožbi tožeče stranke ter se zato sodba sodišča prve stopnje spremeni v izreku pod točkami 2., 3. in 5., tako da se v tem delu glasi: "Prva tožena stranka - zavarovalnica, mora plačati tožniku C. V. odškodnino za nepremoženjsko škodo v znesku 8.300.000,00 SIT z zamudnimi obrestmi po zakonski obrestni meri od 9.11.1999 dalje do plačila v 15 dneh, da ne bo izvršbe.

Višji tožbeni zahtevek se zavrne.

Prva tožena stranka mora povrniti tožniku stroške postopka na prvi stopnji v znesku 169.044,00 SIT z zamudnimi obrestmi po zakonski obrestmi meri od 9.11.1999 dalje do plačila." V preostalem delu se pritožba tožeče stranke zavrne.

Tožena stranka mora povrniti tožniku stroške pritožbenega postopka v znesku 44.625,00 SIT z zamudnimi obrestmi po zakonski obrestni meri od 24.1.2000 dalje do plačila.

V preostalem delu se revizija zavrne.

Tožena stranka mora povrniti tožniku stroške revizijskega postopka v znesku 53.550,00 SIT z zamudnimi obrestmi po zakonski obrestni meri od 9.1.2002 dalje do plačila.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek zoper drugotoženo stranko, prvi toženi stranki pa je naložilo, da plača tožniku odškodnino v znesku 7.300.000,00 SIT in 366.329,77 SIT pravdnih stroškov, oboje z zamudnimi obrestmi. Ugotovilo je, da se je tožnik hudo poškodoval v prometni nesreči, ki jo je povzročil zavarovanec prve tožene stranke. Tožnikove poškodbe so bile: raztrganina vranice, zdrobljen zlom leve stegnenice, zlom sklepne ponve levega kolka, zlom desne mečnice, odprt zlom nosnih kosti, raztrganine na nosu in čelu, zvin desnega gležnja in pretres možganov. Prisodilo mu je za pretrpljene in bodoče telesne bolečine 3.000.000,00 SIT, za strah 300.000,00 SIT, za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti 3.500.000,00 SIT in za skaženost 500.000,00 SIT, skupaj 7.300.000,00 SIT.

Sodišče druge stopnje je delno ugodilo pritožbi prve tožene stranke in spremenilo odločitev o stroških tako, da jih je znižalo na 156.303,50 SIT, v ostalem pa je zavrnilo njeno pritožbo ter pritožbo tožeče stranke v celoti in v izreku o glavnem zahtevku potrdilo sodbo prve stopnje.

Proti tej sodbi vlaga tožeča stranka revizijo. Sodbo izpodbija v zavrnilnem delu za znesek 6.700.000,00 SIT. Uveljavlja revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava in predlaga, da revizijsko sodišče spremeni izpodbijano sodbo in zviša odškodnino za 6.700.000,00 SIT z zamudnimi obrestmi. Podrobno opisuje svoje poškodbe in potek zdravljenja, navaja bolečinska obdobja in druge težave med zdravljenjem ter meni, da je treba odškodnino za pretrpljene in bodoče telesne bolečine zvišati za 2.000.000,00 SIT. V zvezi z odškodnino za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti poudarja, da ni več sposoben za svoje delo avtokleparja in ličarja. Navaja tudi, da mora pri športnem udejstvovanju vlagati več naporov. Meni, da odškodnina za ta del nepremoženjske škode ne bi smela biti manjša od 7.000.000,00 SIT. Tudi pri odškodnini za strah vztraja pri zahtevanem znesku 1.500.000,00 SIT. Izpodbija tudi odločitev o pravdnih stroških in predlaga, da se mu priznajo vsi stroški.

Tožena stranka na revizijo ni odgovorila in Državno tožilstvo Republike Slovenije se o njej ni izjavilo (375. člen Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP).

Revizija je delno utemeljena glede odškodnine za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti, v ostalem pa ne.

Tožnikove poškodbe, potek zdravljenja, bolečinska obdobja, operacije in drugi zdravniški posegi, posledice poškodb in invalidnost so natančno povzeti v obeh sodbah. Ugotovitve o tem temeljijo na dveh izvedenskih mnenjih sodnega izvedenca prim. dr. A. K. Tožeča stranka jih v reviziji podrobno povzema v povsem enakem obsegu. Ker o tem ni nobenega spora, revizijska sodba teh podatkov ne ponavlja. Gre za več hudih poškodb, ki jih je bilo treba zdraviti z operativnimi posegi. Tožnik je bil 53 dni v bolnici, od tega 24 dni v enoti intenzivne nege. Trpel je hude in dolgotrajne bolečine. Uporabljati je moral bergle. Trpel je še številne hude druge težave in nevšečnosti v zvezi z zdravljenjem in rehabilitacijo. Na podlagi mnenja izvedenca je ugotovljeno, da se bodo lahke telesne bolečine pojavljale tudi v bodoče. Vse to opravičuje tožnika do denarne odškodnine za pretrpljene in bodoče telesne bolečine (200. in 203. člen Zakona o obligacijskih razmerjih, v nadaljevanju ZOR). Za ta del nepremoženjske škode mu je pravnomočno prisojena odškodnina v znesku 3.000.000,00 SIT. Gre za znesek ki je po evidentirani sodni praksi za podobne primere visok, vendar je upravičen glede na ugotovljene okoliščine. Višja odškodnina, za katero se zavzema tožnik v reviziji, pa ne bi bila v skladu niti z merili po 200. členu ZOR, niti s primerljivo sodno prakso. Zato revizijsko sodišče ni ugodilo revizijskemu predlogu za zvišanje tega dela odškodnine.

Podobno velja za odškodnino za strah. Tožnik je prestal hud primarni strah, ko je hudo poškodovan ostal vkleščen v avtomobilu, ter strah za uspeh zdravljenja, ki je bilo dolgotrajno in mučno. Vendar je prisojena odškodnina v znesku 300.000,00 SIT v skladu z odškodninami, ki jih za podobne primere pozna sodna praksa. Zato po presoji revizijskega sodišča zvišanje te odškodnine ne bi bilo utemeljeno.

Ustrezna je tudi odškodnina za duševne bolečine zaradi skaženosti v znesku 500.000,00 SIT. Po mnenju izvedenca gre za skaženost lažje stopnje. Sodišče ne podcenjuje tožnikove prizadetosti, vendar mora upoštevati merila za določanje odškodnine za nepremoženjsko škodo, ki jih je izoblikovala sodna praksa na podlagi splošnih kriterijev po 200. členu ZOR. Prisojena odškodnina ta merila upošteva.

Drugače pa je z odškodnino za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti. Bistvena je ugotovitev, da tožnik ni več zmožen za svoje poklicno delo avtokleparja in ličarja. To dejstvo, ugotovljeno na podlagi izvedenskega mnenja dr. K., je bilo pri določitvi odškodnine za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti premalo upoštevano. Po presoji revizijskega sodišča je tožnikov zahtevek za odškodnino iz tega naslova utemeljen v znesku 4.500.000,00 SIT, torej za 1.000.000,00 SIT več, kot mu je bilo prisojeno z izpodbijano pravnomočno sodbo. Zato je v tem obsegu reviziji delno ugodilo in zvišalo odškodnino za ta del nepremoženjske škode za 1.000.000,00 SIT, tako da je skupna odškodnina za tožnikovo nepremoženjsko škodo 8.300.000,00 SIT.

Revizijsko sodišče je odločilo na podlagi prvega odstavka 380. člena in na podlagi 378. člena ZPP.

Izrek o pravdnih stroških temelji na drugem odstavku 154. člena in drugem odstavku 165. člena ZPP. Zaradi delne ugoditve reviziji je tožnikov uspeh v pravdi večji. Uspel je s 43,4 odstotki svojega zahtevka. Zato je upravičen do povrnitve prvostopnih stroškov v tem sorazmerju, le stroški za izvedenca v znesku 127.250,00 SIT mu gredo v celoti. Tožniku torej pripada 43,4 odstotke od zneska 447.225,80 SIT stroškov, kar je 194.096,00 SIT in 127.250,00 SIT stroškov za izvedenca, skupaj 321.346,00 SIT, z odbitkom ustreznega dela stroškov prve tožene stranke. Ti so v celoti 270.519,00 SIT, glede na 56,6 odstotni uspeh tožene stranke je ta upravičena do 152.302,00 SIT stroškov, razlika je 169.044,00 SIT v dobro tožeče stranke. Stroški pritožbenega in revizijskega postopka so odmerjeni od pritožbenega in revizijskega uspeha tožeče stranke, to je od zneska 1.000.000,00 SIT.