Jedro

Če je obnova upravnega postopka začeta po uradni dolžnosti, stranka oziroma oseba, ki je položaj stranke oziroma stranskega udeleženca uveljavljala na podlagi 9. točke 260. člena ZUP, pa ji je bil ta zavrnjen, in ki torej ni predlagateljica tega postopka, ne more doseči njegovega nadaljevanja, kadar je tak postopek ustavljen.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

II. Tožeča stranka sama trpi stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje na podlagi 6. točke prvega odstavka 36. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrglo tožnikovo tožbo zoper odločbo tožene stranke, št. 35108-39/2011/2-KJ z dne 6. 6. 2011, v zvezi s sklepom Upravne enote Kamnik, št. 351-351/2010(45)-5 z dne 21. 12. 2010. Tožena stranka je z izpodbijano odločbo odpravila navedeno odločbo prvostopenjskega upravnega organa, s katero je ta po uradni dolžnosti dovolil obnovo postopka izdaje gradbenega dovoljenja iste upravne enote, št. 351-245/2010(45)-3 z dne 20. 8. 2010, in postopek ustavila.

2. V obrazložitvi izpodbijanega sklepa sodišče prve stopnje navaja, da se obnova postopka po uradni dolžnosti lahko začne le, če to zahteva javni interes, začne pa jo organ, ki je izdal odločbo, na katero se obnovitveni razlog nanaša. Ker tožnik ni oseba, ki bi lahko predlagala postopek obnove, tudi ne more doseči odprave sklepa (odločbe) drugostopenjskega organa, s katerim je bil po uradni dolžnosti odpravljen sklep prvostopenjskega organa o začetku obnove postopka po uradni dolžnosti in s tem njegovo ponovno učinkovanje. V postopku obnove, začetem po uradni dolžnosti, se varuje le javni interes. Tožnik zato s takšnimi ugovori, tudi če bi jih tožnik uveljavljal, ne bi uveljavljal varstva kakšne svoje pravice ali pravne koristi.

3. Tožnik v pritožbi uveljavlja vse pritožbene razloge. Navaja, da ima položaj aktivno legitimirane osebe za vložitev tožbe v tem postopku. Sklicuje se na odločbo Ustavnega sodišča Up-666/10, Up-1153/10. Opisuje okoliščine izdaje gradbenega dovoljenja, št. 351-245/2010(45)-3 z dne 20. 8. 2010, in sklepa o začetku obnove postopka po uradni dolžnosti. Navaja, da izpodbijana odločba tožene stranke vpliva na njegove pravice oziroma pravne koristi, ki jih je imel od odpravljenega sklepa prvostopenjskega organa, zato ima enak položaj, kot če bi imel formalni položaj stranke v postopku. To utemeljuje tudi s tem, da bi v nasprotnem primeru dejansko prišlo do neenakega obravnavanja v primerjavi z ostalimi osebami, s tem pa do kršitve njegovih pravic iz 14. člena Ustave RS. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

4. Stranka z interesom je vložila laičen odgovor na pritožbo, v katerem smiselno predlaga zavrnitev pritožbe.

5. Pritožba ni utemeljena.

K I. točki izreka:

6. V obravnavani zadevi tožnik izpodbija odločbo tožene stranke, s katero je bil odpravljen sklep o uvedbi postopka po uradni dolžnosti in tako začeti postopek ustavljen, ker je tožena stranka presodila, da niso podani obnovitveni razlogi za uvedbo postopka po uradni dolžnosti.

7. Po določbi prvega odstavka 261. člena ZUP obnovo upravnega postopka lahko predlaga stranka; organ, ki je izdal odločbo, na katero se obnovitveni razlog nanaša, pa lahko začne obnovo postopka po uradni dolžnosti.

8. Obnova upravnega postopka se torej lahko začne na predlog stranke ali po uradni dolžnosti.

9. Kot izhaja iz podatkov upravnega spisa, je tožnik v zvezi z istim upravnim aktom (gradbeno dovoljenje, št. 351-245/2010(45)-3 z dne 20. 8. 2010), na katerega se nanaša tudi v tem upravnem sporu izpodbijana odločba, pred tem že sam vložil predlog za obnovo postopka po 9. točki 260. člena ZUP, ki ga je prvostopenjski organ zavrgel (sklep, št. 351-35/2010 (45)-4 z dne 20. 12. 2010).

10. V tem upravnem sporu izpodbijana odločba se nanaša na postopek obnove, začet po uradni dolžnosti. V primeru, ko je obnova upravnega postopka začeta po uradni dolžnosti, pa tudi po presoji Vrhovnega sodišča stranka oziroma oseba, ki položaj stranke oziroma stranskega udeleženca uveljavlja na podlagi 9. točke 260. člena ZUP, in ki torej ni predlagateljica tega postopka, ne more doseči njegovega nadaljevanja, kadar je tak postopek ustavljen. Ravno za tak primer gre v obravnavanem primeru. Zato je v obravnavani situaciji, ko je bil z izpodbijanim sklepom tožene stranke odpravljen prvostopenjski sklep o začetku obnove postopka po uradni dolžnosti, sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je tožnikovo tožbo zavrglo iz razloga po določbi 6. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1. 11. Tožnik se neutemeljeno sklicuje na odločbo Ustavnega sodišča Up-666/10, Up-1153/10 z dne 12. 5. 2011, saj se ta nanaša na presojo aktivne legitimacije za vložitev predloga za izrek ničnosti. V obravnavani zadevi pa gre, drugače kot v navedenem primeru, za obnovo upravnega postopka po uradni dolžnosti.

12. Na drugačno odločitev ne vpliva pavšalen pritožbeni ugovor o kršitvi 14. člena Ustave RS zaradi neenakega obravnavanja v primerjavi z ostalimi osebami. Tožnik namreč ne pojasni, v primerjavi s katero kategorijo oseb naj bi bil z izpodbijanim sklepom neenako obravnavan.

13. Ker niso podani razlogi, zaradi katerih se sklep lahko izpodbija, in ne razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, je Vrhovno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje na podlagi 76. člena ZUS-1 v zvezi z 82. členom ZUS-1. K II. točki izreka:

14. Ker je Vrhovno sodišče pritožbo zavrnilo, tožnik na podlagi določb prvega odstavka 165. člena in prvega odstavka 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 sam trpi svoje stroške pritožbenega postopka.