Jedro

Obnova postopka po uradni dolžnosti se lahko začne le, če to zahteva javni interes. V interesu stranke ni mogoče uradoma obnavljati postopka, ker ima stranka sama možnost varovati svoje pravice in pravne koristi v obnovi postopka, če da za tak postopek pobudo v predlogu za obnovo postopka.

Izrek

Tožba se zavrže. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je drugostopenjski upravni organ odpravil v uvodu naveden sklep prvostopenjskega upravnega organa, s katerim je ta po uradni dolžnosti dovolil obnovo postopka izdaje gradbenega dovoljenja, in postopek ustavil. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je prvostopenjski upravni organ z navedenim sklepom po uradni dolžnosti obnovil postopek, končan z dokončnim gradbenim dovoljenjem z dne 20. 8. 2010, ki je bilo izdano investitorju A.A.(prizadeti stranki v tem postopku) za gradnjo garaže na zemljišču s parc. št. 451/8 k.o. ... Postopek je obnovil po 1. točki 260. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), ker je bilo sporno dano soglasje tožnika h gradnji predmetne garaže, kar po oceni prvostopenjskega upravnega organa predstavlja novo dejstvo po 1. točki 260. člena ZUP. Izjave tožnika, da z gradnjo ni soglašal in da je dano soglasje h gradnji ponarejeno so pri prvostopenjskemu upravnemu organu vzbudile dvom v verodostojnost danega soglasja. Drugostopenjski upravni organ ugotavlja, da taka odločitev prvostopenjskega upravnega organa ni pravilna. Spornega soglasja po njegovi oceni ni mogoče obravnavati kot novo dejstvo oziroma nov dokaz, ki bi moglo samo zase ali v zvezi z že izvedenimi in uporabljenimi dokazi pripeljati do drugačne odločbe, če bi bilo to dejstvo oziroma dokaz navedeno in uporabljeno v prejšnjem postopku, pač pa gre za nepopolno ugotovljeno dejansko stanje o tem, h kakšni gradnji je bilo dano soglasje tožnika.

Tožnik se s takšno odločitvijo ne strinja in navaja, da je prizadeta stranka zahtevi priložila drugačno soglasje, kot ga je dal tožnik, sporna pa je tudi lokacija garaže, saj ta ne stoji izključno na parceli 451/8 k.o. ..., temveč tudi na parceli 454/2 k.o. ..., ki je v njegovi solasti. Poudarja, da je v obravnavanem primeru podal soglasje le za stopnice, ne pa tudi za garažo, skico je prizadeta stranka dopolnila, zaradi česar je tožnik že sprožil ustrezen kazenski postopek. Poleg tega pa je prizadeta stranka podala neresnične navedbe tako glede danega soglasja, kot tudi glede lege garaže. Predlaga, da se odločba drugostopenjskega organa odpravi, toženki pa naloži, da mu je dolžna povrniti stroške tega postopka v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti dalje do plačila, pod izvršbo.

Prizadeta stranka v odgovoru na tožbo navaja, da tožnik v postopku izdaje izpodbijanega upravnega akta ni imel položaja stranke oziroma stranskega udeleženca, zato tudi ne more biti tožnik v upravnem sporu. Pri tem se sklicuje na prvi odstavek 17. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Navaja, da je tožnik vložil tudi svoj predlog za obnovo postopka, ki pa je bil zavržen. Na ta sklep o zavrženju se tožnik v roku ni pritožil. Tudi sicer pa nasprotuje vsem tožbenim navedbam.

Tožba ni dovoljena.

V obravnavani zadevi gre za obnovo postopka, ki jo je s sklepom o obnovi z dne 21. 12. 2010 po uradni dolžnosti začel prvostopenjski upravni organ, pred katerim je potekal postopek izdaje gradbenega dovoljenja investitorju A.A. (prizadeti stranki v tem upravnem sporu).

Obnova postopka po uradni dolžnosti se lahko začne le, če to zahteva javni interes, začne pa jo organ, ki je izdal odločbo, na katero se obnovitveni razlog nanaša. V interesu stranke ni mogoče uradoma obnavljati postopka, ker ima stranka sama možnost varovati svoje pravice in pravne koristi v obnovi postopka, če da za tak postopek pobudo v predlogu za obnovo postopka.

Glede na navedeno tožnik ni oseba, ki bi lahko predlagala postopek obnove po uradni dolžnosti (prvi odstavek 261. člena ZUP). Zato tudi ne more biti oseba, ki bi lahko dosegla odpravo sklepa drugostopenjskega upravnega organa, s katerim se sklep o obnovi postopka po uradni dolžnosti odpravi in ponovno učinkovanje prvostopenjskega sklepa o obnovi postopka po uradni dolžnosti. Ne glede na to, da tožnik s tožbenimi ugovori ne uveljavlja ugovorov, s katerimi bi varoval javni interes, ki je kot rečeno edini interes, ki se lahko varuje v postopku obnove po uradni dolžnosti, ampak z njimi varuje svoj interes, niti ni organ, ki je po prvem odstavku 261. člena ZUP pristojen za varovanje javnega interesa, sodišče pripominja, da tudi če bi tožnik uveljavljal edine dopustne ugovore v tem postopku, to so ugovori, s katerimi varuje javni interes, bi to pomenilo, da z njimi ne uveljavlja kakšne svoje pravice ali pravne koristi.

Kot rečeno, je imel tožnik za varovanje svojih pravic ali pravnih koristi sam možnost vložiti predlog za obnovo postopka. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe pa celo izhaja, da je tožnik to možnost tudi izkoristil in sam vložil tudi svoj predlog za obnovo postopka, ki pa ga je prvostopenjski upravni organ zavrgel. Zoper navedeni sklep o zavrženju predloga za obnovo postopka se tožnik ni pritožil. Ker glede na navedeno izpodbijani sklep ne posega v tožnikovo pravico ali neposredno, na zakon oprto korist, je sodišče tožbo zavrglo na podlagi 6. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 in ni presojalo tožbenih ugovorov. Odločitev o stroških temelji na 4. odstavku 25. člena ZUS-1.