Jedro

Ob ugotovitvi pooblaščenega zdravnika na obdobnem zdravstvenem pregledu, da delavec (začasno) več ne izpolnjuje zdravstvenih zahtev za delovno mesto, se njegov delovno-pravni položaj ob sodelovanju pooblaščenega zdravnika rešuje na podlagi določb ZZVZZ (nezmožnost za delo s pravico nadomestila plače) oziroma določb ZPIZ-1 (pravice na podlagi invalidnosti), ni pa zaradi tega podan utemeljen razlog nesposobnosti za odpoved pogodbe o zaposlitvi.

Izrek

Reviziji se zavrneta.

Stranki krijeta vsaka svoje revizijske stroške.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožnikov tožbeni zahtevek za ugotovitev nezakonitosti redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti, ki jo je tožena stranka podala tožniku 27. 8. 2010. Hkrati je zavrnilo zahtevek za priznanje delovnega razmerja od vključno 3. 10. 2010 dalje s plačilom plače in regresa za letni regres ter prijavo tožnika v socialna zavarovanja in zahtevek za vrnitev tožnika na delo. Svojo odločitev je utemeljilo s tem, da je bilo na obdobnem zdravstvenem pregledu s strani pristojne specialistke medicine dela ugotovljeno, da tožnik iz zdravstvenih razlogov začasno (za eno leto) ne izpolnjuje pogojev za opravljanje dela za delovno mesto iz pogodbe o zaposlitvi, to je svetovalec za higieno, tožena stranka pa tudi ni razpolagala z drugim zanj ustreznim prostim delovnim mestom. Tožbo glede ugotovitvenega zahtevka, da je bil tožnik pri toženi stranki zaposlen za nedoločen čas, je sodišče kot prepozno zavrglo, ker je tožnik s tem zahtevkom tožbo razširil šele po zaključku prvega obravnavnega naroka dne 13. 7. 2011, medtem ko je imel s toženo stranko sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za določen čas do 21. 10. 2010. 2. Sodišče druge stopnje je tožnikovi pritožbi delno ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je ugotovilo nezakonitost sporne odpovedi pogodbe o zaposlitvi in tožniku priznalo delovno razmerje ter pravice na njegovi podlagi vključno s plačo v bruto znesku 572,72 EUR tudi za čas od 3. 10. 2010 do 21. 10. 2010. Presodilo je, da začasna nezmožnost za delo ni zakoniti razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi. Za priznanje pravic iz delovnega razmerja po 21. 10. 2010 in vrnitev tožnika na delo pa je ugotovilo, da ni pravne podlage, ker je imel tožnik s toženo stranko sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za določen čas, ki se je iztekel 21. 10. 2010. Zato je v tem delu potrdilo zavrnilno sodbo sodišča prve stopnje. Prav tako je zavrnilo pritožbo zoper sklep o zavrženju tožbe v zvezi z zahtevkom na ugotovitev, da je bil tožnik pri toženi stranki zaposlen za nedoločen čas. Strinjalo se je z ugotovitvijo sodišča prve stopnje, da je v zvezi z uveljavljanjem tega tožbenega zahtevka šele 13. 7. 2011 tožnik zamudil rok za sodno varstvo, glede na to, da mu je pogodba o zaposlitvi za določen čas potekla že 21. 10. 2010. 3. Zoper zavrnilni del pravnomočne sodbe in zoper sklep sodišča druge stopnje vlaga revizijo tožnik, zoper ugodilni del pravnomočne sodbe sodišča druge stopnje pa tožena stranka.

4. Tožnik se v reviziji sklicuje na vse revizijske razloge iz 370. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), posebej pa uveljavlja kršitev določb četrtega odstavka 41. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (v nadaljevanju ZDSS-1), na podlagi katerih lahko v sporu o obstoju ali prenehanju delovnega razmerja delavec spremeni tožbo glede zahtevka vse do konca glavne obravnave brez privolitve tožene stranke. Navaja, da je že v tožbi uveljavljal pravice iz delovnega razmerja od 3. 10. 2010 dalje brez časovne omejitve ter vrnitev na delo, sodišče druge stopnje pa je zahtevo za reintegracijo za nedoločen čas zavrnilo brez navedbe razlogov za tako odločitev. Zatrjuje, da je šlo že na podlagi prvotno vložene tožbe za spor o prenehanju delovnega razmerja in njegovemu obstoju za nedoločen čas, tako da je tožnik s spremenjenim tožbenim zahtevkom med postopkom obstoj delovnega razmerja za nedoločen čas le ustrezno ubesedil, upoštevaje, da je bil ob vložitvi tožbe še v delovnem razmerju na podlagi obstoječe pogodbe o zaposlitvi in upoštevaje zakonsko domnevo, da se pogodba o zaposlitvi za določen čas, sklenjena v nasprotju z zakonom, že na podlagi zakona spremeni v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas.

5. Tožena stranka vlaga revizijo iz razloga zmotne uporabe materialnega prava. Vztraja, da je bil zaradi ugotovitve, da tožnik ni bil zdravstveno zmožen za opravljanje dela, podan utemeljen razlog nesposobnosti za odpoved njegove pogodbe o zaposlitvi, saj je zdravstvena zmožnost za opravljanje dela pogoj za sklenitev pogodbe o zaposlitvi, upoštevaje, da mora delodajalec pred zaposlitvijo kandidata napotiti na predhodni zdravstveni pregled glede ugotovitve kandidatove zdravstvene zmožnosti za opravljanje dela.

6. Tako tožena stranka, kot tožnik, sta podala vsak svoj odgovor na revizijo nasprotnika in predlagala zavrnitev nasprotnikove revizije.

7. Reviziji nista utemeljeni.

8. Na podlagi prvega odstavka 371. člena ZPP revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni. Pri tem je vezano na dejanske ugotovitve, ki so bile podlaga za izdajo izpodbijane sodbe, saj zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja revizije ni mogoče vložiti (tretji odstavek 370. člena ZPP).

9. V reviziji tožnik neutemeljeno navaja, da sodišče ob ugotovitvi nezakonitosti odpovedi njegove pogodbe o zaposlitvi ni navedlo razlogov, zakaj mu je delovno razmerje in pravice na njegovi podlagi priznalo le za čas do 21. 10. 2010, oziroma zakaj je zahtevek za reintegracijo po tem datumu zavrnilo. V obrazložitvi izpodbijane sodbe je sodišče jasno navedlo, da je tožniku priznalo obstoj delovnega razmerja z vsemi pravicami iz sklenjene pogodbe o zaposlitvi le do 21. 10. 2010, ker je bila pogodba o zaposlitvi sklenjena za določen čas oziroma 21. 4. 2010 z aneksom podaljšana le za šest mesecev, torej do 21. 10. 2010. Ker glede na iztek pogodbe o zaposlitvi za določen čas po tem datumu ni bilo temelja za priznanje delovnega razmerja, je sodišče zahtevek za priznanje pravic na njegovi podlagi in vrnitev tožnika na delo utemeljeno zavrnilo.

10. Tožnik je vložil tožbo dne 30. 9. 2010, torej v času, ko je še veljala njegova pogodba o zaposlitvi za določen čas. Tako njegov tožbeni zahtevek za priznanje delovnega razmerja brez časovne omejitve in za vrnitev na delo sam po sebi ni mogel pomeniti uveljavljanja delovnega razmerja za nedoločen čas zaradi nezakonito sklenjene oziroma dne 21. 4. 2010 podaljšane pogodbe o zaposlitvi za določen čas.

11. Uveljavljanje delovnega razmerja oziroma zaposlitve za nedoločen čas na podlagi transformacije pogodbe o zaposlitvi, sklenjene za določen čas, v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas zaradi nezakonitosti njene sklenitve je po izteku pogodbe o zaposlitvi za določen čas vezano na tridesetdnevni rok za vložitev tožbe iz tretjega odstavka 204. člena Zakona o delovnih razmerjih (v nadaljevanju ZDR). Gre za samostojni tožbeni zahtevek glede uveljavljanja obstoja zaposlitve oziroma delovnega razmerja.

12. Določbo četrtega odstavka 41. člena ZDSS-1, da lahko v sporu o obstoju ali prenehanju delovnega razmerja delavec spremeni tožbo glede zahtevka vse do konca glavne obravnave, je potrebno razlagati tako, da se nanaša le na tiste zahtevke, ki imajo svoj temelj v razlogu za prenehanje delovnega razmerja, ali obstoj le tega, ki je predmet vložene tožbe, oziroma so spremenjeni zahtevki v neposredni zvezi s tem razlogom. V obravnavanem primeru je tožnik vložil tožbo zaradi odpovedi njegove pogodbe o zaposlitvi, ki mu jo je podala tožena stranka dne 27. 8. 2010. Prenehanje delovnega razmerja tožnika z 21. 10. 2010 pa je vezano na povsem drug samostojni razlog, to je na potek pogodbe o zaposlitvi, sklenjene za določen čas. Zato bi lahko tožnik obstoj delovnega razmerja v zvezi s tem razlogom pred sodiščem uveljavljal le v tridesetdnevnem roku iz 204. člena ZDR (s samostojno tožbo ali tudi z ustrezno spremembo tožbe v tej zadevi ob pogojih iz 184. in 185. člena ZPP), v nobenem primeru pa po poteku tega roka, ki je prekluzivnega značaja. Ker je tožnik pred sodiščem v zvezi z domnevno nezakonito sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za določen čas uveljavljal delovno razmerje za nedoločen čas šele 13. 7. 2011, to je po izteku navedenega roka glede na iztek pogodbe o zaposlitvi za določen čas, je sodišče tožbo glede tega zahtevka utemeljeno kot prepozno zavrglo.

13. Tožena stranka pogoj zdravstvene sposobnosti za opravljanje dela ob zaposlitvi delavca neutemeljeno izenačuje s pogoji za odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti. Zaradi začasne nezmožnosti za delo oziroma začasne zadržanosti od dela zaradi bolezni ali poškodbe je delavec upravičen do nadomestila plače (137. člen ZDR) oziroma do ustreznega nadomestila iz naslova obveznega zdravstvenega zavarovanja (28. člen Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju - ZZVZZ), ZDR pa hkrati začasno nezmožnost za delo, ugotovljeno po predpisih o zdravstvenem zavarovanju, izrecno opredeljuje za neutemeljen razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi (prva alineja 89. člena ZDR). V primeru trajnejših sprememb v zdravstvenem stanju, ki jih ni mogoče odpraviti z zdravljenjem ali ukrepi medicinske rehabilitacije in zaradi katerih je delavec izgubil zmožnost za opravljanje dela ali je njegova delazmožnost bistveno zmanjšana, pa bi bil tožnik upravičen do ustreznih pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja (60. člen Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju - ZPIZ-1) in šele ob zagotovitvi teh pravic ter izpolnjenih drugih pogojih ZDR ureja možnost odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz naslova invalidnosti, ne pa iz razloga nesposobnosti (četrta alineja prvega odstavka 88. člena ZDR). Tudi ob ugotovitvi na obdobnem preventivnem zdravstvenem pregledu s strani pooblaščenega zdravnika na podlagi določb 20. člena v spornem času veljavnega Zakona o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD), da delavec (začasno) več ne izpolnjuje zdravstvenih zahtev za delovno mesto, se njegov delovno-pravni položaj ob sodelovanju pooblaščenega zdravnika rešuje v smislu navedenih zakonskih določb. Različno obravnavanje delavcev glede na njihovo zdravstveno stanje mimo navedenih zakonskih določb, vključno z odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti, pomeni kršitev prepovedi diskriminacije, zaradi katere je odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita oziroma neveljavna (četrti odstavek 81. člena ZDR) (1). Zato sodišče ni zmotno uporabilo materialnega prava, ko je ugotovilo nezakonitost sporne odpovedi pogodbe o zaposlitvi.

14. Ker revizijski razlogi, ki jih uveljavljata v svojih revizijah tako tožnik, kot tožena stranka, niso podani, je sodišče na podlagi 378. člena ZPP obe reviziji kot neutemeljeni zavrnilo.

15. Ker stranki s svojima revizijama nista uspeli, krijeta vsaka svoje stroške revizijskega postopka.

Op. št. (1): Smiselno enaka stališča je Vrhovno sodišče sprejelo tudi v sodbi in sklepu VIII Ips 167/2013 z dne 30. 9. 2013.