Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

VDSS sodba in sklep Pdp 690/2013

ECLI:SI:VDSS:2013:PDP.690.2013 Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore

redna odpoved pogodbe o zaposlitvi razlog nesposobnosti predhodni zdravstveni pregled zdravstvena zmožnost za opravljanje dela sodno varstvo pogodba o zaposlitvi za določen čas zakoniti razlog transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas
Višje delovno in socialno sodišče
20. september 2013
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Ob nastopu dela pri toženi stranki je tožnik opravil predhodni preventivni zdravstveni pregled, iz izdanega zdravniškega spričevala izhaja, da tožnik izpolnjuje zdravstvene pogoje za eno leto. Zato je tožena stranka ravnala pravilno, ko je tožnika po poteku enega leta napotila na usmerjeni obdobni in drugi usmerjeni preventivni zdravstveni pregled, na podlagi katerega je specialist medicine dela, prometa in športa podal mnenje, da tožnik začasno ne izpolnjuje posebnih zdravstvenih zahtev za delovno mesto prodajalec na terenu/svetovalec za higieno. Na podlagi te ugotovitve tožena stranka ni imela podlage za ugotavljanje nesposobnosti za delo v smislu 2. alinee prvega odstavka 88. člena ZDR. Skladno s to določbo ZDR je razlog nesposobnosti med drugim opredeljen kot neizpolnjevanje pogojev za opravljanje dela, določenih z zakoni in izvršilnimi predpisi, izdanimi na podlagi zakona. Med takšne pogoje pa ni mogoče šteti posebnih zdravstvenih pogojev za opravljanje dela na delovnem mestu po pogodbi o zaposlitvi. V kolikor delavec ne izpolnjuje zdravstvenih pogojev začasno, se ugotavlja upravičenost bolniškega staleža v okviru predpisov s področja zdravstvenega zavarovanja, v kolikor pa delavec zdravstvenih pogojev ne izpolnjuje trajno, pa se ugotavlja invalidnost. Zato delodajalec ne more za delavca, ki nima zdravstvene zmožnosti, kot tožnik, ugotavljati razloga nesposobnosti in mu iz tega razloga podati redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Takšna odpoved ni zakonita.

Izrek

Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijana sodba ter izpodbijani del sklepa o stroških postopka delno spremenita tako, da se glasita: „1. Ugotovi se nezakonitost redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti z dne 27. 8. 2010. 2. Ugotovi se, da tožniku delovno razmerje pri toženi stranki ni prenehalo 3. 10. 2010 in je trajalo do 21. 10. 2010. 3. Tožena stranka je dolžna tožniku vzpostaviti delovno razmerje od 3. 10. 2010 do 21. 10. 2010, mu obračunati bruto plačo za obdobje od vključno 3. 10. 2010 do vključno 21. 10. 2010 v znesku 572,72 EUR, od nje odvesti z zakonom določene prispevke in akontacijo dohodnine, ter mu nakazati pripadajoči znesek neto plače in zakonske zamudne obresti od neto zneska plače od 11. 11. 2010 dalje do plačila ter tožnika od 3. 10. 2010 do 21. 10. 2010 prijaviti v matično evidenco pri ZPIZ, vse v roku 8 dni pod izvršbo.

4. Kar zahteva tožnik več (to je zahtevek za vrnitev na delo ter priznanje obstoja delovnega razmerja z vsemi pravicami vključno z obračunom in plačilom nadomestila plače z zakonskimi zamudnimi obrestmi ter prijavo v zavarovanja od 22. 10. 2010 dalje ter zahtevek za plačilo regresa za letni dopust za leto 2011), se zavrne.

5. Tožena stranka je dolžna tožniku povrniti stroške postopka v višini 12,80 EUR, plačniku brezplačne pravne pomoči za tožnika Delovnemu in socialnemu sodišču v Ljubljani pa nakazati znesek 1.202,30 EUR na račun št. ..., sklic na številko ..., v roku 8 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva izteka roka za plačilo do plačila, pod izvršbo.“ V preostalem se pritožba zavrne in se potrdita nespremenjeni del sodbe ter sklep o zavrženju tožbe.

Tožena stranka je dolžna tožniku povrniti pritožbene stroške v višini 444,48 EUR v roku 8 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva izteka roka za plačilo do plačila, pod izvršbo.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek na ugotovitev nezakonitosti redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti z dne 27. 8. 2010, poziv na delo in vzpostavitev delovnega razmerja za nedoločen čas od 3. 10. 2010 dalje ter plačilo plače in vseh ostalih prejemkov iz veljavne pogodbe o zaposlitvi za polni delovni čas, od njih odvesti obvezne prispevke in akontacijo dohodnine, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti posameznega zneska do plačila in sicer od zneskov in datumov zapadlosti, razvidnimi iz točke 1/2 izreka. Zavrnilo je tudi zahtevek na plačilo regresa za letni dopust za leto 2011 ter zahtevek za prijavo od 3. 10. 2010 v zavarovanje pri nosilcih obveznega socialnega, zdravstvenega in pokojninskega zavarovanja v RS. S sklepom je zavrglo tožbo na ugotovitev, da je tožnik zaposlen pri toženi stranki za nedoločen čas na podlagi pogodbe o zaposlitvi, sklenjene 19. 1. 2009, s pričetkom dela z dnem 21. 1. 2009 na delovnem mestu „ svetovalec za higieno“ (I. točka izreka sklepa). Odločilo je, da vsaka stranka krije svoje stroške postopka (II. točka izreka sklepa).

Zoper sodbo in sklep sodišča prve stopnje (razen zoper odločitev o stroških tožene stranke) se pritožuje tožnik zaradi napačne uporabe materialnega prava, bistvenih kršitev določb postopka in napačno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in odločitev sodišča prve stopnje spremeni tako, da v celoti ugodi tožbenemu zahtevku, oziroma podredno, da izpodbijano sodbo in sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Sodišče prve stopnje je zavzelo materialno pravno zmotno stališče, da ne sodišče ne delodajalec nimata nobene pravice presojati pravilnosti zdravniškega spričevala glede nastopa delavčeve delovne nezmožnosti. Sodišče prve stopnje je zavzelo stališče, da delodajalcu ni potrebno dokazovati obstoja resnega in utemeljenega razloga za odpoved pogodbe o zaposlitvi, temveč zadošča sklicevanje na zdravniško spričevalo. Sodišče prve stopnje je dejansko onemogočilo dokazovanje zmotnosti ocene v zdravniškem spričevalu, ki je bilo podlaga za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti. Sodišče prve stopnje ni pojasnilo razlogov, zakaj zdravnica medicine dela, ki je bila angažirana s strani tožene stranke, ni želela spremeniti svojega spričevala, niti potem ko je bila seznanjena s spričevalom z diametralno nasprotno vsebino. Nobeden od obeh s strani sodišča postavljenih izvedencev ni s stopnjo prepričanja potrdil stališča tožene stranke, da je bil tožnik v času pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi nezmožen opravljati svoje delo po pogodbi o zaposlitvi. Sodišče prve stopnje v svojih zaključkih prihaja samo s seboj v direktno in očitno nasprotje in priznava, da sta druga dva zdravnika ugotovila tožnikovo delovno zmožnost, takoj nato pa navede, da ni v domeni sodišča, da bi raziskalo in odločilo glede navedenega neskladja. Oba izvedenca sta jasno in nedvoumno podala mnenje. Sodišče prve stopnje pa kljub temu ni pojasnilo, zakaj naj bi delodajalec s stopnjo prepričanja dokazal, da je bil tožnik pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi nezmožen za opravljanje svojega dela, kar pomeni absolutno bistveno kršitev postopka v delovnih sporih. Sodišče prve stopnje se tudi ni opredelilo do številnih pohval tožnika niti do tožnikove delovne uspešnosti, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev postopka. Sodišče prve stopnje je tudi zmotno zaključilo, da delodajalec nima nikakršne možnosti razen odpovedi pogodbe o zaposlitvi, če delavec začasno ali trajno ne izpolnjuje zdravstvenih zahtev za delovno mesto, za katero ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi. Sodišče prve stopnje je izhajalo iz zelo formalističnega stališča, da bi razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi odpadel zgolj v primeru, če bi bilo „razveljavljeno“ sporno zdravniško spričevalo. Pritožnik opozarja na napačno ugotovljeno dejansko stanje, ko sodišče zavrača „kot pavšalne in nekonkretizirane“ tožnikove navedbe, glede šikaniranj s strani tožene stranke ter da mu ni ponudila možnosti druge ustrezne zaposlitve, dokvalifikacije oziroma prekvalifikacije. Sodišče tudi ni odločilo o podrednem tožbenem zahtevku in je s tem zagrešilo absolutno bistveno kršitev pravil postopka. Sodišče prve stopnje se tudi ni opredeljevalo do tožbenih navedb in zahtevka glede ugotovitve obstoja delovnega razmerja za nedoločen čas. Tožnik na koncu dodaja, da psihologija ni eksaktna znanost, zato bi sprejem standarda v sodni praksi, da dokazno breme glede obstoja razloga nezmožnosti za delo ni na strani delodajalca, predstavljal tudi nedopusten poseg v osnovne človekove pravice. Priglaša pritožbene stroške.

Tožena stranka v odgovoru na pritožbo prereka pritožbene navedbe in predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbo v celoti zavrne kot neutemeljeno. Zdravniško spričevalo je izdal pooblaščeni zdravnik medicine dela, katerega odločitev sodišče lahko preizkusi le z njegovim zaslišanjem. Če ob zaslišanju zdravnik medicine dela potrdi, da je izdal takšno spričevalo o dela nezmožnosti in svojo odločitev potrdi, le-te ni več mogoče in dopustno presojati s postavitvijo izvedencev medicinske stroke.

Pritožba je delno utemeljena.

Na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in naslednji) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP je pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo in izpodbijani del sklepa preizkusilo v mejah razlogov, navedenih v pritožbi, pri tem pa je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Na podlagi navedenega preizkusa je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni zagrešilo absolutno bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na ugotovljeno dejansko stanje pa je delno zmotno uporabilo materialno pravo.

Pritožba neutemeljeno uveljavlja, da je sodišče prve stopnje storilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Izpodbijana sodba nima pomanjkljivosti, zaradi katerih je ne bi bilo mogoče preizkusiti, sodba ima razloge o odločilnih dejstvih, ki niso nejasni oziroma med seboj v nasprotju in jo je mogoče preizkusiti.

Razlog nesposobnosti je eden izmed razlogov za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki ga določa 2. alinea prvega odstavka 88. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR, Ur. l. RS, št. 42/2002 in naslednji) kot nedoseganje pričakovanih delovnih rezultatov, ker delavec dela ne opravlja pravočasno, strokovno in kvalitetno, ali neizpolnjevanje pogojev za opravljanje dela, določenih z zakoni in izvršilnimi predpisi, izdanimi na podlagi zakona, zaradi česar delavec ne izpolnjuje oziroma ne more izpolnjevati pogodbenih ali drugih obveznosti iz delovnega razmerja. Za zakonito redno odpoved pogodbe o zaposlitvi mora biti razlog, iz katerega je podana, kot določa drugi odstavek 88. člena ZDR, utemeljen, torej takšen, da onemogoča nadaljevanje dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi med delavcem in delodajalcem.

V tem individualnem delovnem sporu je sodišče prve stopnje odločalo o tožbenem zahtevku za ugotovitev nezakonitosti redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti z dne 27. 8. 2010. Sodišče prve stopnje je na podlagi izvedenega dokaznega postopka ugotovilo, da je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti podana zakonito, ker je bila tožena stranka - delodajalec dolžna spoštovati mnenje specialistke medicine dela, prometa in športa, ki je ugotovila, da tožnik začasno ne izpolnjuje posebnih zdravstvenih zahtev za delovno mesto za dobo enega leta, zaradi zdravstvenih omejitev pa tožniku tudi ni smela omogočiti dela. Zato je tožbeni zahtevek zavrnilo.

Če delavec dela iz zdravstvenih razlogov (začasno) ne more opravljati, če je nezmožen za delo, se njegova zmožnost ugotavlja s strani Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Odločitev o začetku postopka redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožniku je posledica ugotovljene začasne zdravstvene nezmožnosti za opravljanje dela na delovnem mestu delavec na terenu/svetovalec za higieno, za katero ima tožnik sklenjeno pogodbo o zaposlitvi. Delavčevo zmožnost za delo z vidika njegovega zdravstvenega stanja ugotavlja v prvi vrsti njegov izbrani osebni zdravnik, v nadaljevanju in v primeru spora pa imenovani zdravnik ter zdravstvena komisija. Zakon o delovnih razmerjih izrecno ne predpisuje splošne zdravstvene sposobnosti, kot pogoja za sklenitev pogodbe o zaposlitvi, kljub temu pa določa, da mora delodajalec na svoje stroške napotiti delavca na predhodni zdravstveni pregled zaradi ugotovitve zdravstvene zmožnosti za opravljanje dela. Zakon o varstvu in zdravju pri delu (ZVZD, Ur. l. RS, št. 56/99 in naslednji) v 15. členu določa, da mora delodajalec zagotavljati zdravstvene preglede delavcev. Pravilnik o preventivnih zdravstvenih pregledih delavcev (Ur. l. RS, št. 87/2002 in naslednji) določa vrste, obseg, vsebino in roke preventivnih zdravstvenih pregledov delavcev (4.člen). Ob nastopu dela pri toženi stranki je tožnik opravil predhodni preventivni zdravstveni pregled, iz izdanega zdravniškega spričevala izhaja, da tožnik izpolnjuje zdravstvene pogoje za eno leto. Glede na navedeno je tožena stranka ravnala pravilno, ko je tožnika po poteku enega leta napotila na usmerjeni obdobni in drugi usmerjeni preventivni zdravstveni pregled, na podlagi katerega je specialist medicine dela, prometa in športa podal mnenje, da tožnik začasno ne izpolnjuje posebnih zdravstvenih zahtev za delovno mesto prodajalec na terenu/svetovalec za higieno. Na podlagi te ugotovitve pa tožena stranka ni imela podlage za ugotavljanje nesposobnosti za delo v smislu 2. alinee prvega odstavka 88. člena ZDR. Skladno s to določbo ZDR je razlog nesposobnosti med drugim opredeljen kot neizpolnjevanje pogojev za opravljanje dela, določenih z zakoni in izvršilnimi predpisi, izdanimi na podlagi zakona. Med takšne pogoje pa ni mogoče šteti posebnih zdravstvenih pogojev za opravljanje dela na delovnem mestu po pogodbi o zaposlitvi. V kolikor delavec ne izpolnjuje zdravstvenih pogojev začasno, se ugotavlja upravičenost bolniškega staleža v okviru predpisov s področja zdravstvenega zavarovanja, v kolikor pa delavec zdravstvenih pogojev ne izpolnjuje trajno, pa se ugotavlja invalidnost. Glede na to delodajalec ne more za delavca, ki nima zdravstvene zmožnosti, kot tožnik, ugotavljati razloga nesposobnosti in mu iz tega razloga podati redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Takšna odpoved ni zakonita.

Glede na ugotovitev nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti z dne 27. 8. 2010, je pritožbeno sodišče tožniku priznalo obstoj delovnega razmerja pri toženi stranki s pravicami, ki izhajajo iz pogodbe o zaposlitvi z dne 21. 4. 2010 (aneksa k pogodbi o zaposlitvi), sklenjeni za določen čas 6 mesecev, ter naložilo toženi stranki, da tožniku za čas od 3. 10. 2010 do 21. 10. 2010 prizna delovno razmerje, mu obračuna nadomestilo bruto plače v znesku 572,72 EUR, odvede davke in prispevke ter mu izplača neto znesek z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 11. 11. 2010 dalje do plačila.

Glede odločitve o zavrženju tožbe pritožbeno sodišče ugotavlja, da je pritožba neutemeljena. Tožnik je imel sklenjeno delovno razmerje za določen čas (od 21. 4. 2010 do 21. 10. 2010) po pogodbi o zaposlitvi z dne 21. 4. 2010. Tožniku je delovno razmerje pri toženi stranki prenehalo 3. 10. 2010 zaradi redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti. Zoper odpoved je tožnik v roku iz tretjega odstavka 204. člena ZDR vložil tožbo na ugotovitev nezakonitosti redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, z vlogo z dne 13. 7. 2011 pa je modificiral tožbeni zahtevek na transformacijo pogodbe o zaposlitvi iz določenega v nedoločen čas. Sodišče prve stopnje je tožbo v tem delu pravilno zavrglo, saj mora delavec, potem ko mu delovno razmerje že preneha, uveljavljati sodno varstvo v roku, določenem v tretjem odstavku 204. člena ZDR, v konkretnem primeru najkasneje v 30 dneh po izteku pogodbe o zaposlitvi za določen čas. Zaradi zamude prekluzivnega roka za vložitev tožbe se sodišču prve stopnje ni bilo potrebno opredeljevati do tožbenih navedb glede obstoja delovnega razmerja za nedoločen čas, kot to uveljavlja pritožba.

Odločitev o pravdnih stroških postopka na prvi stopnji temelji na drugem odstavku 165. člena ZPP. Odločitev o stroških postopka tožene stranke, da sama krije svoje stroške postopka, ni predmet presoje v pritožbenem postopku. Tožniku pa je tožena stranka dolžna povrniti stroške postopka na prvi stopnji. Od priglašenih stroškov je pritožbeno sodišče tožniku priznalo nagrado za postopek (tar. št. 3100) 284,70 EUR, nagrado za narok (tar. št. 3102) 262,80 EUR, po tar. št. 6002 20,00 EUR, kar ob upoštevanju 20 % DDV znaša 567,50 EUR, stroške izvedenca v znesku 634,80 EUR in pričnine v znesku 12,80 EUR. Tožnik je upravičen do povrnitve stroškov postopka za pričnine, ki jih je tožnik plačal v znesku 12,80 EUR, ostale stroške je tožena stranka dolžna nakazati na račun sodišča, ker je bila tožniku odobrena brezplačna pravna pomoč.

Glede na vse navedeno je pritožbeno sodišče pritožbi tožnika delno ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje ter izpodbijano odločitev o stroških v sklepu sodišča prve stopnje delno spremenilo na podlagi 5. alinee 358. člena ZPP tako, kot izhaja iz izreka sodbe. V ostalem je pritožbo zavrnilo in v nespremenjenem izpodbijanem delu potrdilo sodbo in sklep sodišča prve stopnje.

Tožnik je s pritožbo delno uspel, zato mu je tožena stranka dolžna povrniti stroške pritožbenega postopka v znesku 444,48 EUR.

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia