Jedro

Tožeča stranka v pritožbi graja zaključek sodišča druge stopnje, da je potrebna izvedba dokaza z izvedencem. Po presoji Vrhovnega sodišča s tem tožeča stranka ne uveljavlja pravno upoštevnih razlogov, ki spadajo v okvir 357.a člena ZPP.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča druge stopnje.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo primarni tožbeni zahtevek tožeče stranke, da ji je tožena stranka dolžna plačati 100.343,24 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zneska 69.077,76 EUR od dne 4. 8. 2015 dalje do plačila in od zneska 31.265,48 EUR od 11. 7. 2016 dalje do plačila (1. točka izreka). Nadalje je odločilo, da mora tožena stranka v 15 dneh prvemu tožniku in drugi tožnici plačati vsakemu znesek 12.804,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zneska 10.476,00 EUR od 4. 8. 2015 dalje do plačila in od zneska 2.328,00 EUR od 11. 7. 2016 dalje do plačila (2. točka izreka). V 3. točki izreka je višji tožbeni zahtevek tožnikov zavrnilo. Odločilo je še, da vsaka stranka krije svoje stroške pravdnega postopka (4. točka izreka).

2. Sodišče druge stopnje je pritožbama tožeče in tožene stranke ugodilo in je sodbo sodišča prve stopnje razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje pred drugim sodnikom (I. točka izreka). Odločitev o pritožbenih stroških je pridržalo za končno odločitev (II. točka izreka).

3. Tožeča stranka je zoper sklep sodišča druge stopnje vložila pritožbo po 357a. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). V njej graja odločitev drugostopenjskega sodišča, saj meni, da je sodišče prve stopnje kršilo pravilo edicijske dolžnosti. Meni, da bi moralo sodišče prve stopnje ob pravilni uporabi 227. člena ZPP višino tožbenega zahtevka šteti za dokazano, zato dodatno ugotavljanje dejanskega stanja v zvezi s tem in posledično angažiranje izvedenca ni ne potrebno ne dovoljeno. S tem naj bi bila nepravilna tudi odločitev sodišča druge stopnje, da o zadevi ne bo pravnomočno odločalo že samo. Priglaša pritožbene stroške.

4. Toženka v odgovoru na pritožbo navaja, da tožeča stranka izpostavlja kršitev določb o edicijski dolžnosti in s tem graja pravilnost vsebinske odločitve sodišča druge stopnje, ne pa procesnih kršitev skladno z določbo 357.a člena ZPP.

5. Pritožba ni utemeljena.

6. Sodišče druge stopnje je sodbo sodišča prve stopnje glede I. točke izreka razveljavilo in zadevo vrnilo v novo odločanje sodišču prve stopnje. Sklicevalo se je na določbo prvega odstavka 354. člena ZPP, po kateri sodišče druge stopnje razveljavi s sklepom sodbo prve stopnje, če ugotovi, da je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka (339. člen ZPP), in vrne zadevo istemu sodišču prve stopnje ali pa jo odstopi pristojnemu sodišču prve stopnje v novo sojenje, če kršitve postopka glede na njeno naravo ne more samo odpraviti.

7. Iz zgoraj navedenih pritožbenih navedb izhaja, da tožeča stranka v pritožbi graja zaključek sodišča druge stopnje, da je potrebna izvedba dokaza z izvedencem. Po presoji Vrhovnega sodišča s tem tožeča stranka ne uveljavlja pravno upoštevnih razlogov, ki spadajo v okvir 357.a člena ZPP. Vrhovno sodišče sme glede na določbo 357.a člena ZPP namreč presojati le, ali so obstajali razlogi za razveljavitev prvostopenjske sodbe in vrnitev zadeve prvostopenjskemu sodišču, ali pa bi moralo drugostopenjsko sodišče sámo odpraviti kršitve prvostopenjskega sodišča. Pri tem pa je izhodišče, da je drugostopenjsko sodišče pravilno ugotovilo procesne napake prvostopenjskega sodišča, neizpodbojno (enako sklep Vrhovnega sodišča Cp 42/2019 z dne 19. 9. 2019, Cp 19/2019 z dne 11. 4. 2019, Cp 6/2019 z dne 7. 2. 2019 in drugi).

8. Ker pritožba tožeče stranke ni utemeljena, jo je Vrhovno sodišče zavrnilo ter potrdilo sklep sodišča druge stopnje (četrti odstavek 357.a člena ZPP).

9. Tožena stranka je priglasila pritožbene stroške. Ker je z izpodbijanim sklepom sodišče druge stopnje razveljavilo odločitev sodišča prve stopnje in zadevo vrnilo v novo odločanje, je Vrhovno sodišče odločitev o stroških postopka v zvezi s pravnim sredstvom po 357.a členu ZPP pridržalo za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP).

10. Odločitev je bila sprejeta soglasno.