Jedro

Sodišče prve stopnje ni ravnalo v skladu z napotki pritožbenega sodišča v razveljavitvenem sklepu I Cpg 46/2017 z dne 20.12.20171, da naj toženi stranki naloži predložitev mesečnih in letnih obračunov dejansko prodane električne energije za celotno vtoževano obdobje, ki že vse od spremembe tožbe z dne 11.7.2016 dalje obsega čas od vključno junija 2012 do vključno marca 2016, pač pa je toženi stranki s sklepom z dne 8.3.2018 naložilo predložitev mesečnih in letnih obračunov o dejansko prodani električni energiji le za čas od junija 2012 do vključno januarja 2015, pri čemer je spremembo tožbe očitno dopustilo in odločalo o celotnem vtoževanem obdobju ter tudi izvedencu ekonomske stroke naložilo, da izdela mnenje za celotno vtoževano obdobje. Tožeči stranki je tako onemogočilo, da poda relevantne navedbe glede nadomestila za obdobje od februarja 2015 do marca 2016 ter da se izjavi o toženkinih obračunih z dokazili za navedeno obdobje, ki jih je izvedenec pridobil od tožene stranke in jih ni v spisu. Izvedensko mnenje pa se tudi glede preostalega vtoževanega obdobja opira na nekatere listine pridobljene od tožene stranke, ki jih ni v spisu in glede katerih tožeča stranka ni imela možnosti seznanitve z njimi. Vse navedeno, kar v pritožbi izpostavlja tudi tožeča stranka, predstavlja absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Iz obrazložitve izpodbijane sodbe izhaja, da sodišče prve stopnje kljub povzemanju ugotovitev izvedenca ekonomske stroke njegovemu izračunu nadomestila ni sledilo, pri čemer jasnih in razumljivih razlogov za to ni navedlo. Izpodbijane sodbe zato v tem delu ni mogoče preizkusiti, s čimer je podana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Izvedenec ni ugotovil, da vtoževanega nadomestila ne bi bilo mogoče izračunati in je pojasnil logičen oziroma dejanski pomen likvidnosti od prodane električne energije, pri čemer pravdni stranki nista podali navedb v smeri, da takšna opredelitev osnove za izračun nadomestila že na načelni ravni ne bi ustrezala njunemu dogovoru. V kolikor je sodišče prve stopnje menilo, da je izvedensko mnenje nejasno, dvomljivo, protislovno ali pomanjkljivo, ima za takšne primere na voljo možnosti iz prvega odstavka 252. člena ter drugega in tretjega odstavka 254. člena ZPP. Prav tako pa se sodišče prve stopnje tudi ni opredelilo do pripomb pravdnih strank na izvedensko mnenje oziroma predlogov za njegovo dopolnitev, s čimer je ponovno storilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Sodišče prve stopnje je tako brez utemeljitve opustilo dokazovanje z izvedencem in se glede višine vtoževanega nadomestila oprlo zgolj na okvirni letni izračun nadomestila iz Priloge 1 k Pogodbi ter na tak način pravdnima strankama onemogočilo dokazovanje dejanske višine zadevnega nadomestila v skladu s točko 08.01 Pogodbe.

Izrek

I. Pritožbama se ugodi in se izpodbijana sodba razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojene pred drugim sodnikom.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo z dne 15.3.2019 zavrnilo primarni tožbeni zahtevek tožeče stranke, da ji je tožena stranka dolžna plačati 100.343,24 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zneska 69.077,76 EUR od dne 4.8.2015 dalje do plačila in od zneska 31.265,48 EUR od 11.7.2016 dalje do plačila (1. točka izreka). Nadalje je odločilo, da mora tožena stranka v 15 dneh prvemu tožniku in drugi tožnici plačati vsakemu znesek 12.804,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zneska 10.476,00 EUR od 4.8.2015 dalje do plačila in od zneska 2.328,00 EUR od 11.7.2016 dalje do plačila (2. točka izreka). V 3. točki izreka je višji tožbeni zahtevek tožnikov zavrnilo. Odločilo je še, da vsaka stranka krije svoje stroške pravdnega postopka (4. točka izreka).

2. Zoper navedeno sodbo, in sicer smiselno zoper 1., 3. in 4. točko izreka, se iz vseh pritožbenih razlogov po 1. odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, ZPP) pravočasno pritožuje tožeča stranka. Višjemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da v celoti ugodi bodisi primarnemu bodisi podrednemu tožbenemu zahtevku s stroškovno posledico. Priglasila je pritožbene stroške.

3. Pritožba tožeče stranke je bila vročena toženi stranki, ki v pravočasnem odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev in naložitev stroškov pritožbenega postopka tožeči stranki.

4. Prav tako se zoper navedeno sodbo, in sicer zoper 2. in 4. točko izreka, iz vseh pritožbenih razlogov po 1. odstavku 338. člena ZPP pravočasno pritožuje tudi tožena stranka. Višjemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi ter izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbo zavrže oziroma tožbeni zahtevek v celoti zavrne s stroškovno posledico. Podredno predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo razveljavi v 2. in 4. točki izreka ter zadevo v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Priglasila je pritožbene stroške.

5. Pritožba tožene stranke je bila vročena tožeči stranki, ki v pravočasnem odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev in naložitev stroškov pritožbenega postopka toženi stranki.

6. Pritožbi sta utemeljeni.

7. Tožnika (svetovalca-posrednika) sta s toženo stranko (naročnikom) sklenila vsak svojo Pogodbo o poslovnem sodelovanju št. 000, in sicer z identično vsebino in istim datumom - to je 24.10.2012 (v nadaljevanju: Pogodba oziroma Pogodbi).1 Predmet Pogodb so bile svetovalne in posredniške storitve glede toženkine dejavnosti s področja obnovljivih virov energije. Za uspešno posredovanje pri družbi I. d.d., tako da sta bili na podlagi pogodbe med omenjeno družbo in toženko na strehi zgradbe omenjene družbe postavljeni toženkini sončni elektrarni, ki sta pričeli obratovati marca 20122, tožnika od toženke skladno s Pogodbo zahtevata plačilo nadomestila svetovalcu-posredniku.3 Na podlagi točke 08.01 Pogodbe vsakemu od tožnikov pripada nadomestilo v višini 2,5% iz naslova likvidnosti od realno prodane električne energije tekočega leta izplačljivo v mesečnih obrokih. Nadalje je v točki 08.02 Pogodbe kot Priloga 1 (ki je sestavni del Pogodbe) opredeljen „Okvirni letni izračun nadomestila svetovalcu-posredniku“. Iz Priloge 1 izhaja, da omenjeni okvirni letni izračun znaša 291,00 EUR4 mesečno za vsakega od tožnikov. V skladu s točko 08.04 Pogodbe se pozitivna razlika na letni ravni, ki bi nastala med dejansko proizvedeno ter prodano električno energijo in predstavljenim izračunom v Prilogi 1, svetovalcu-posredniku izplača ob zadnjem obroku tekočega koledarskega leta, morebitno preplačilo s strani naročnika pa se poračuna in porazdeli skozi mesečna izplačila v naslednjem koledarskem letu. Iz točk 08.05 in 08.06 Pogodbe izhaja, da obveznost plačila nadomestila nastopi v trenutku, ko sončna elektrarna prične z obratovanjem in traja ves čas njenega obratovanja, v kolikor pa elektrarna prične z obratovanjem v sredini koledarskega leta, svetovalcu-posredniku pripada sorazmerni del letnega nadomestila v skladu s Pogodbo in Prilogo 1. V zvezi s poračunavanjem nadomestila na letni ravni, je v točki 08.085 Pogodbe dogovorjeno, da bo naročnik svetovalca-posrednika enkrat mesečno pisno ali kako drugače po dogovoru obveščal o dejansko prodani električni energiji na objektih navedenih v Prilogi 1, konec koledarskega leta pa je naročnik svetovalcu-posredniku dolžan pisno posredovati letno poročilo o dejansko prodani električni energiji na objektih iz omenjene priloge. Tožeča stranka tako po spremembi tožbe z dne 11.7.20166 iz naslova omenjenega nadomestila svetovalcu-posredniku za obdobje od vključno junija 2012 do vključno marca 2016 primarno zahteva, da tožena stranka tožnikoma plača znesek 100.343,24 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi7, podredno pa, da tožena stranka vsakemu od tožnikov (posebej) plača znesek 50.171,62 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi.8 Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo, izdano v ponovljenem postopku, zavrnilo primarni tožbeni zahtevek, podrednemu zahtevku je delno ugodilo tako, da je vsakemu od tožnikov prisodilo znesek 12.804,00 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi9 ter v presežku zahtevek tožnikov zavrnilo.

8. Toženkine pritožbene navedbe o nesklepčnosti tožbe v delu, v katerem je bila razširjena z vlogo tožeče stranke z dne 11.7.2016, niso utemeljene. Iz omenjene vloge tožeče stranke po oceni pritožbenega sodišča jasno izhaja, da je tožeča stranka iz naslova nadomestil svetovalcu-posredniku, ki so zapadla v obdobju od vključno februarja 2015 do vključno marca 2016, zvišala primarni tožbeni zahtevek iz 69.077,76 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi na 100.343,24 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi, podredni zahtevek pa je spremenila tako, da je znesek, ki ga je s povišanim primarnim zahtevkom uveljavljala skupno za oba tožnika, razdelila tako, da je za vsakega od tožnikov posebej zahtevala znesek 50.171,62 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi.10 Po presoji pritožbenega sodišča je tožeča stranka v zadostni meri pojasnila tudi izračun povišanja zahtevkov.11 Tožena stranka ne pojasni pritožbeno zatrjevanega nasprotja med trditvami tožeče stranke v zvezi s spremembo tožbe in predloženimi dokazi, prav tako ga ni ugotovilo niti pritožbeno sodišče. Sklicevanje tožene stranke na razveljavljeno sodbo in sklep sodišča prve stopnje v tej zadevi z dne 23.9.2016 (red. št. 33 spisa) pa ne more biti upoštevno.

9. Prav tako po presoji pritožbenega sodišča ni moč slediti toženkinim pritožbenim navedbam o neobrazloženosti in nepravilnosti zaključka sodišča prve stopnje o tem, da sta tožnika opravila pogodbeno dogovorjeno delo. Sodišče prve stopnje namreč pravilno izpostavlja, da so tožena stranka in tožnika z zadevnima Pogodbama dogovorili plačilo za že opravljeno delo12, katerega obseg je bil strankam ob sklepanju teh Pogodb torej že znan13 in je očitno ustrezal njihovi pogodbeni volji. Da sta tožnika izpolnila pogodbene obveznosti pa izhaja tudi iz skladnih izpovedb tožnikov14 ter priče A. M.15, pri čemer je bil slednji v relevantnem obdobju direktor tožene stranke in podpisnik16 zadevnih Pogodb na strani tožene stranke.

10. Med strankama ni sporno, da je pri določitvi osnove za izračun vtoževanega nadomestila v skladu s točko 08.01 Pogodbe načeloma potrebno upoštevati tako prihodke kot tudi odhodke v zvezi z zadevnima elektrarnama.17 18 Ker je tožena stranka kršila svojo obveznost poročanja tožnikoma o dejansko prodani električni energiji iz točke 08.08 Pogodbe in teh podatkov ni želela razkriti19, sta tožnika utemeljeno20 zahtevala, da sodišče v zvezi z vtoževanim nadomestilom toženi stranki skladno z 227. členom ZPP naloži predložitev mesečnih in letnih obračunov dejansko prodane električne energije. Na navedeno je pritožbeno sodišče opozorilo že v razveljavitvenem sklepu I Cpg 46/2017 z dne 20.12.2017 (red. št. 48 spisa) ter sodišču prve stopnje dalo jasen napotek, da mora toženi stranki naložiti predložitev mesečnih in letnih obračunov dejansko prodane električne energije za vtoževano obdobje. Sodišče prve stopnje je v ponovljenem postopku s sklepom z dne 8.3.2018 (red. št. 49 spisa) toženi stranki naložilo predložitev omenjenih obračunov le za obdobje od junija 2012 do vključno januarja 2015, in sicer v roku 15 dni. S pripravljalno vlogo z dne 28.3.2018 (red. št. 50 spisa) je tožena stranka pravočasno21 posredovala le del zahtevanih obračunov ter iz razloga, ker še ni pridobila vseh podatkov od svojih pogodbenih partnerjev, (pravočasno22) zaprosila za ustrezno podaljšanje roka določenega s sklepom z dne 8.3.2018. Sodišče prve stopnje je toženkini prošnji smiselno ugodilo in vse zahtevane obračune z dokazili23 posredovane z vlogo z dne 5.6.2018 (red. št. 57 spisa) štelo za pravočasne, s čimer glede na obsežnost potrebne dokumentacije, dolžino obdobja ter menjavo poslovodstva tožene stranke24 soglaša tudi pritožbeno sodišče. Posledično so po presoji pritožbenega sodišča pravočasne tudi navedbe, ki sta jih pravdni stranki nato podali v zvezi s tako predloženimi obračuni z dokazili. Ker je torej tožena stranka izpolnila edicijsko dolžnost po sklepu sodišča prve stopnje z dne 8.3.2018, pogoji za postopanje v skladu z določbo 5. odstavka 227. člena ZPP niso bili izpolnjeni in je sodišče prve stopnje za ugotovitev višine zadevnega nadomestila utemeljeno postavilo izvedenca ekonomske stroke.25

11. Vendar sodišče prve stopnje ni ravnalo v skladu z napotki pritožbenega sodišča v razveljavitvenem sklepu I Cpg 46/2017 z dne 20.12.201726, da naj toženi stranki naloži predložitev mesečnih in letnih obračunov dejansko prodane električne energije za celotno vtoževano obdobje, ki že vse od spremembe tožbe z dne 11.7.2016 dalje obsega čas od vključno junija 2012 do vključno marca 2016, pač pa je toženi stranki s sklepom z dne 8.3.201827 naložilo predložitev mesečnih in letnih obračunov o dejansko prodani električni energiji le za čas od junija 2012 do vključno januarja 2015, pri čemer je spremembo tožbe očitno dopustilo in odločalo o celotnem vtoževanem obdobju ter tudi izvedencu ekonomske stroke naložilo, da izdela mnenje za celotno vtoževano obdobje.28 Tožeči stranki je tako onemogočilo, da poda relevantne navedbe glede nadomestila za obdobje od februarja 2015 do marca 2016 ter da se izjavi o toženkinih obračunih z dokazili za navedeno obdobje, ki jih je izvedenec pridobil od tožene stranke in jih ni v spisu. Izvedensko mnenje pa se tudi glede preostalega vtoževanega obdobja opira na nekatere listine pridobljene od tožene stranke, ki jih ni v spisu in glede katerih tožeča stranka ni imela možnosti seznanitve z njimi.29 Vse navedeno, kar v pritožbi izpostavlja tudi tožeča stranka, predstavlja absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP.30

12. Nadalje iz obrazložitve izpodbijane sodbe izhaja, da sodišče prve stopnje kljub povzemanju ugotovitev izvedenca ekonomske stroke njegovemu izračunu nadomestila ni sledilo31, pri čemer jasnih in razumljivih razlogov za to ni navedlo. Izpodbijane sodbe zato v tem delu ni mogoče preizkusiti, s čimer je podana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP. Izvedenec ni ugotovil, da vtoževanega nadomestila ne bi bilo mogoče izračunati in je pojasnil logičen oziroma dejanski pomen likvidnosti od prodane električne energije, pri čemer pravdni stranki nista podali navedb v smeri, da takšna opredelitev osnove za izračun nadomestila že na načelni ravni ne bi ustrezala njunemu dogovoru. V kolikor je sodišče prve stopnje menilo, da je izvedensko mnenje nejasno, dvomljivo, protislovno ali pomanjkljivo, ima za takšne primere na voljo možnosti iz 1. odstavka 252. člena ter 2. in 3. odstavka 254. člena ZPP. 32 Prav tako pa se sodišče prve stopnje tudi ni opredelilo do pripomb pravdnih strank na izvedensko mnenje oziroma predlogov za njegovo dopolnitev33, s čimer je ponovno storilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP. Sodišče prve stopnje je tako brez utemeljitve opustilo dokazovanje z izvedencem in se glede višine vtoževanega nadomestila oprlo zgolj na okvirni letni izračun nadomestila iz Priloge 1 k Pogodbi ter na tak način pravdnima strankama onemogočilo dokazovanje dejanske višine zadevnega nadomestila v skladu s točko 08.01 Pogodbe.

13. Zaradi zgoraj ugotovljenih absolutnih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka pri dokazovanju oziroma ugotavljanju dejanskega stanja (zaradi katerih je vprašljivo tudi, ali je bilo dejansko stanje pravilno oziroma popolno ugotovljeno) je bilo potrebno obema pritožbama ugoditi, izpodbijano sodbo v celoti34 razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v novo sojenje (1. odstavek 354. člena ZPP), ki se bo opravilo pred drugim sodnikom (356. člen ZPP). Pritožbeno sodišče ugotovljenih absolutnih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka namreč glede na njihovo naravo in obsežnost ne more odpraviti samo, ne da bi bistveno poseglo v pravico strank do dvostopenjskega sojenja (25. člen Ustave RS, Ur. l. RS, št. 33/91-I s spremembami, Ustava).35 Pritožbeno sodišče je opravilo tehtanje med pravico strank do sojenja brez nepotrebnega odlašanja iz 23. člena Ustave in pravico do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave ter presodilo, da v tem primeru pretehta slednja. Po odpravi omenjenih absolutnih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka v zvezi z dokazovanjem oziroma ugotavljanjem dejanskega stanja utegne iti po pomenu in vsebini za praktično novo, v bistvenem dopolnjeno dokazno oceno iz 8. člena ZPP o celem sklopu dejstev in okoliščin glede višine vtoževanega nadomestila, vse z neposrednim vplivom na končno odločbo. S tem, ko bi pretežen in odločilen del dejanskega stanja prvič ugotovilo šele sodišče druge stopnje, bi strankama onemogočilo preverjanje pravilnosti le-tega pred instančnim sodiščem, saj pred Vrhovnim sodiščem to ni dopustno (2. odstavek 370. člena ZPP), kar bi pomenilo, da strankama odreče ustavno pravico do pravnega sredstva. Glede na pojasnjeno je zato smiselno in prav, da ugotovljene postopkovne kršitve odpravi in dokazni postopek dopolni sodišče prve stopnje, saj bosta posledično le tako strankama zagotovljeni pravica do dvostopenjskega sojenja in učinkovita pravica do pritožbe.

14. Ker je iz obrazložitve izpodbijane sodbe razvidno, da je dosedanja sodnica trdno zavzela svoje stališče glede ugotavljanja višine vtoževanega nadomestila, bo novo sojenje opravljeno pred drugim sodnikom (356. člena ZPP). V ponovljenem postopku bo sodišče prve stopnje moralo na podlagi 227. člena ZPP najprej toženi stranki naložiti, da predloži mesečne in letne obračune z morebitnimi dokazili še za obdobje od vključno februarja 2015 do vključno marca 2016 ter tožeči stranki omogočiti, da se o njih izjavi.36 Navedene obračune z dokazili naj skupaj s pripombami strank na izvedensko mnenje ter morebitnimi dodatnimi vprašanji posreduje izvedencu, ki naj (v okviru pravočasnih trditev in dokazov strank) mnenje ustrezno dopolni, prav tako pa naj sodišče prve stopnje izvedencu naloži, da tožeči stranki omogoči vpogled v listine, pridobljene s strani tožene stranke, ki jih ni v zadevnem spisu. Po potrebi naj izvedenca še zasliši. Naposled naj na podlagi ugotovitev izvedenca odloči o zahtevkih tožeče stranke, pri čemer naj upošteva, da gre pri primarnem in podrednem zahtevku za navidezno eventualno kumulacijo oziroma za t. i. vključene zahtevke.37 Ob tem pritožbeno sodišče še dodaja, da tožena stranka sicer utemeljeno opozarja, da pri spremembi tožbe z dne 11.7.2016 ne gre za privilegirano spremembo tožbe po 186. členu ZPP, saj razširitev vtoževanega obdobja predstavlja spremembo dejanske podlage. Po presoji pritožbenega sodišča pa je vseeno smotrno, da se (kljub nasprotovanju tožene stranke) obravnavana sprememba tožbe dopusti, z namenom da se medsebojna razmerja v zvezi z zadevnima pogodbama uredijo v eni pravdi, sicer bi bila tožeča stranka prisiljena vložiti še eno tožbo zoper toženo stranko, z novo pravdo pa bi se povzročili novi pravdni stroški, prav tako pa je povišani tožbeni zahtevek povsem v zvezi s prvotnim tožbenim zahtevkom (1. odstavek 185. člena ZPP). Vendar pa je potrebno v takšnem primeru o spremembi tožbe odločiti s sklepom, sicer gre za kršitev postopka relativnega značaja.38

15. Ker je bilo potrebno že zaradi zgoraj ugotovljenih absolutnih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka pritožbama ugoditi in izpodbijano sodbo razveljaviti ter zadevo vrniti sodišču prve stopnje v novo sojenje, pritožbeno sodišče na druge pritožbene navedbe, ki za odločitev niso bile odločilne, ni odgovarjalo (1. odstavek 360. člena ZPP).

16. Odločitev o stroških pritožbenega postopka je pritožbeno sodišče v skladu z določbo 3. odstavka 165. člena ZPP pridržalo za končno odločbo.

PRAVNI POUK:

17. Zoper ta sklep je dovoljena pritožba. Vloži se pri sodišču prve stopnje, v 15 dneh od prejema pisnega odpravka te odločbe, v zadostnem številu izvodov za sodišče in nasprotno stranko. Obsegati mora navedbo sklepa, zoper katerega se vlaga, izjavo, da se izpodbija v celoti ali v določenem delu, pritožbene razloge in podpis pritožnika. Če pritožba ni razumljiva ali ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala, jo sodišče zavrže, ne da bi pozivalo vložnika, naj jo popravi ali dopolni. Ob vložitvi pritožbe mora biti plačana sodna taksa. Če ta ni plačana niti v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za njeno plačilo in tudi niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, se šteje, da je pritožba umaknjena. Če pritožbo vloži pooblaščenec, je ta lahko samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit. 18. Sklep se sme izpodbijati samo iz razloga, da je sodišče druge stopnje razveljavilo odločbo sodišča prve stopnje in zadevo vrnilo v novo sojenje, čeprav bi kršitev postopka glede na njeno naravo lahko samo odpravilo ali bi glede na naravo stvari in okoliščine primera lahko samo dopolnilo postopek oziroma odpravilo pomanjkljivosti ali če bi moralo samo opraviti novo sojenje.

19. O pritožbi bo odločalo Vrhovno sodišče Republike Slovenije.

1 Prilogi A3 in A4 spisa. 2 Čas pričetka obratovanja omenjenih toženkinih sončnih elektrarn med strankama ni sporen (214. člen ZPP), enako pa izhaja tudi iz registra deklaracij za proizvodno napravo Agencije za energijo v prilogi A6 spisa. 3 Zadevni Pogodbi sta bili sklenjeni po tem, ko sta tožnika opravila storitve posredovanja in ko so bile toženkine sončne elektrarne že postavljene na strehi objekta družbe I. d.d. 4 Omenjeni znesek predstavlja vsoto okvirnega izračuna mesečnih obrokov nadomestila za posamezno toženkino sončno elektrarno, in sicer 131,00 EUR za sončno elektrarno C. - I. in 160,00 EUR za sončno elektrarno C. - S. 5 V Pogodbi je navedena točka zmotno označena kot ponovno točka 08.01. 6 Red. št. 28 spisa. 7 Od zneska 69.077,76 EUR tožeča stranka zahteva zakonske zamudne obresti od vložitve tožbe dne 4.8.2015 dalje do plačila, od zneska 31.265,48 EUR pa od razširitve oziroma spremembe tožbe dne 11.7.2016 dalje do plačila. 8 Tožeča stranka zahteva zakonske zamudne obresti za vsakega od tožnikov od zneska 34.538,88 EUR od vložitve tožbe dne 4.8.2015 dalje do plačila ter od zneska 15.632,74 EUR od razširitve oziroma spremembe tožbe dne 11.7.2016 dalje do plačila. 9 Od zneska 10.476,00 EUR od 4.8.2015 dalje do plačila in od zneska 2.328,00 EUR od 11.7.2016 dalje do plačila. 10 Nedosleden oziroma pomoten je zapis pritožbenega sodišča v razveljavitvenem sklepu I Cpg 46/2017 z dne 20.12.2017 v smislu, da tožeča stranka vseskozi (torej tudi po spremembi tožbe z dne 11.7.2016) utemeljuje podredni zahtevek na podlagi pavšala iz Priloge 1 k zadevnima Pogodbama. 11 Tožeča stranka utemeljuje zvišanje zahtevkov na ustreznem odstotku (2,5% za posameznega od tožnikov oz. 5% za oba tožnika skupno) od obratovalne podpore, ki jo je tožena stranka prejela v obdobju od vključno februarja 2015 do vključno marca 2016 od družbe B. d.o.o. (priloge A81 do A83 spisa). Tožeča stranka se sicer strinja, da je pri izračunu nadomestila potrebno upoštevati poleg prihodkov tudi stroške v zvezi z zadevnima sončnima elektrarnama. Vendar tožena stranka, ki je kršila obveznost poročanja iz točke 08.08 Pogodbe, teh podatkov ni želela razkriti. Ker je tožeča stranka pravočasno zahtevala, da sodišče toženi stranki skladno z 227. členom ZPP naloži predložitev mesečnih in letnih obračunov o dejansko prodani električni energiji, o nesklepčnosti tožbe oziroma njene spremembe (razširitve) ni moč govoriti. 12 Tožnika sta posel posrednika opravila že v letu 2010 oziroma 2011 (zlasti npr. izpovedbe prič S. L. in E. T. (zapisnik o naroku za glavno obravnavo z dne 15.4.2016 na list. št. 87 do 88 spisa oziroma zapisnik o naroku za glavno obravnavo z dne 3.6.2016 na list. št. 98 do 101 spisa) ter obeh tožnikov (zapisnik o naroku za glavno obravnavo z dne 15.4.2016 na list. št. 82 do 87 spisa)), zadevni sončni elektrarni sta pričeli obratovati marca 2012 (med strankama nesporno dejstvo, enako pa izhaja tudi iz registra deklaracij za proizvodno napravo Agencije za energijo v prilogi A6 spisa), Pogodbi pa sta bili sklenjeni šele 24.10.2012 (prilogi A3 in A4 spisa). 13 Na navedeno je opozorilo tudi pritožbeno sodišče v sklepu I Cpg 46/2017 z dne 20.12.2017. 14 Zapisnik o naroku za glavno obravnavo z dne 15.4.2016 (list. št. 82 do 87 spisa). 15 Zapisnik o naroku za glavno obravnavo z dne 9.7.2016 (list. št. 105 do 106 spisa). 16 Prilogi A3 in A4 spisa. 17 Z navedbami v tej smeri si je tožeča stranka otežila svoj procesni položaj, saj je do ugoditve njeni zahtevi, da sodišče toženi stranki naloži predložitev mesečnih in letnih obračunov o dejansko prodani električni energiji, pasivnost tožene stranke pri navajanju dejstev v zvezi s tem slednji v korist. 18 Sporno pa je katere, v kakšni višini ter na kakšen način. 19 Priloga A29 spisa. 20 Ti podatki (ki ležijo zunaj spoznavnega območja tožeče stranke) so po prepričanju pritožbenega sodišča odločilni za izračun vtoževanega nadomestila v skladu s točko 08.01 zadevnih Pogodb, kar je pritožbeno sodišče pojasnilo že v sklepu I Cpg 46/2017 z dne 20.12.2017. 21 Sklep z dne 8.3.2018 je tožena stranka prejela 13.3.2018 (vročilnica pripeta k red. št. 49 spisa). 22 3. odstavek 110. člena ZPP. 23 Priloge B8 do B99 spisa. 24 Zgodovinski izpisek iz sodnega registra za toženo stranko v prilogi B2 spisa. 25 Glede višine vtoževanega nadomestila sta izvedenca ustrezne stroke predlagali obe pravdni stranki. 26 Red. št. 48 spisa. 27 Red. št. 49 spisa. 28 Sklep sodišča prve stopnje z dne 22.8.2018 na red. št. 63 spisa. 29 Npr. zavarovalni polici G. d.d. št. 000000 in št. 000001 ter zavarovalna polica Z. d.d. št. 000000-8, na podlagi katerih je izvedenec ugotovil stroške zavarovanj ter investicijsko vrednost zadevnih elektrarn. 30 Na navedene kršitve določb pravdnega postopka je tožeča stranka opozorila že v pripravljalnih vlogah z dne 17.4.2018 (red. št. 52 spisa) ter z dne 20.12.2018 (red. št. 73 spisa). 31 Sodišče prve stopnje se je glede višine nadomestila oprlo na okvirni letni izračun nadomestila svetovalcu-posredniku iz Priloge 1 k Pogodbi. 32 Seveda ob predhodni odpravi vseh sicer ugotovljenih kršitev določb pravdnega postopka. 33 Ta se lahko opravi bodisi pisno ali pa ustno (z zaslišanjem izvedenca); smiselno 1. odstavek 253. člena ZPP. 34 Glede na vse pojasnjeno tudi še ni jasna višina nadomestila za junij in julij 2012, glede katerega je sicer sodišče prve stopnje ugotovilo zastaranje. 35 Navedeno izhaja tudi iz napotkov sodišču prve stopnje za postopanje v ponovljenem postopku. 36 Na te navedbe lahko nato odgovori še tožena stranka. 37 Npr. sodbi Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. II Cpg 654/2015 z dne 19.7.2015 in opr. št. I Cpg 396/2012 z dne 15.10.2013, odločbe Vrhovnega sodišča RS, opr. št. II Ips 96/2017 z dne 11.5.2017, opr. št. III Ips 80/2016 z dne 24.1.2017 in opr. št. II Ips 306/2015 z dne 12.5.2016, D. Wedam Lukić: Pravdni postopek, zakon s komentarjem, GV Založba, Ljubljana 2006, 2. knjiga, str. 200 ter določba 3. odstavka 393. člena Obligacijskega zakonika (Ur. l. RS, št. 83/01 s spremembami, OZ). 38 Npr. sodba Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. I Cpg 835/2010 z dne 21.9.2010 ter D. Wedam Lukić: Pravdni postopek, zakon s komentarjem, GV Založba, Ljubljana 2006, 2. knjiga, str. 206.