Jedro

Tožnikovo posplošeno sklicevanje na drugačno „zavarovalniško prakso“ in nenavedba kršenega pravnega pravila dajeta predlogu lastnost nepopolnega predloga za dopustitev revizije.

Izrek

Predlog se zavrže.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je delno ugodilo tožbenemu zahtevku za plačilo odškodnine za tako imenovano totalko na podlagi kasko zavarovanja, delno pa ga je zavrnilo. Sodišče druge stopnje je tožnikovo pritožbo zavrnilo in potrdilo zavrnilni del prvostopenjske sodbe, toženkini pritožbi pa je ugodilo in ugodilni del prvostopenjske sodbe spremenilo tako, da je zavrnilo tudi ta del tožbenega zahtevka.

2. Tožnik v pravočasnem predlogu za dopustitev revizije uveljavlja zmotno uporabo materialnega prava, zatrjuje drugačno zavarovalniško prakso o pomenu vinkulacijske klavzule v kreditni pogodbi in predlaga, da se njegovemu predlogu ugodi in revizija dopusti.

3. Predlog ni popoln.

4. Po določbi četrtega odstavka 367. b člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) mora stranka v predlogu za dopustitev revizije natančno in konkretno navesti poleg spornega pravnega vprašanja tudi pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, natančno in konkretna mora biti tudi pri zatrjevanju drugačne prakse vrhovnega sodišča ali neenotne sodne prakse. Tožnikovo posplošeno sklicevanje na drugačno „zavarovalniško prakso“ in nenavedba kršenega pravnega pravila dajeta predlogu lastnost nepopolnega predloga za dopustitev revizije.

5. Zato je revizijsko sodišče na podlagi šestega odstavka 367. b člena ZPP tožnikov predlog zavrglo in z njim tudi njegove priglašene stroške.