Jedro

Smisel ugovora in tožbe zaradi nedopustnosti izvršbe tretjega je v tem, da tretji ohrani tiste pravice, katerih pravno varstvo bi bilo po opravljeni izvršbi zanj brez pravnega pomena. Zato tretji v postopku zaradi nedopustnosti izvršbe ne more uspeti sklicevanjem na svojo lastninsko pravico, če izvršba ne posega v njegov pravni položaj in njegovo sodno varstvo.

Izrek

Reviziji se ugodi in se sodba sodišča druge stopnje spremeni tako, da se po spremembi glasi: Toženkini pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje spremeni tako, da se tožbeni zahtevek za ugotovitev, da izvršba upnika A. A., ..., zoper dolžnika B., d. o. o., ..., ki se vodi pred Okrajnim sodiščem v Novem mestu pod opr. št. 0390 I 165/2010 z odstranitvijo položene vodovodne napeljave vodovoda C. z nepremičnin s parc. št. 288/0, 289/2 in 290/0, vse k. o. ..., ki so last upnice A. A., tako da ta na stroške dolžnika preko drugega izvajalca opravi navedena dejanja, ni dopustna, zavrne.

Tožeča stranka mora v roku 15 dni toženi stranki povrniti stroške postopka v višini 2.149,59 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti, določenega v tej točki izreka, do plačila.

Obrazložitev

1. Tožnica je s tožbo z dne 13. 3. 2013 zahtevala ugotovitev, da izvršba z odstranitvijo položene vodovodne napeljave vodovoda C. s toženkinih nepremičnin s parc. št. 288/0, 289/2 in 290/0, vse k. o. ..., ni dopustna.

2. Sodišče prve stopnje je tožničinemu tožbenemu zahtevku ugodilo in toženki naložilo povračilo tožničinih stroškov.

3. Sodišče druge stopnje je toženkino pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

4. Vrhovno sodišče je dopustilo revizijo s sklepom II DoR 305/2014 z dne 20. 11. 2014 glede vprašanja, ali lahko v postopku zaradi nedopustnosti izvršbe na podlagi sklepa o motenju posesti tretji uspešno ugovarja, da ima lastninsko pravico na predmetu izvršbe.

5. Toženka zoper sodbo sodišča druge stopnje vlaga dopuščeno revizijo. Predlaga spremembo sodb sodišč nižjih stopenj in zavrnitev tožničinega tožbenega zahtevka, podrejeno pa njuno razveljavitev in ponovno sojenje, ter zahteva povrnitev stroškov postopka. Opozarja, da je sprejeta odločitev v nasprotju z dosedanjo sodno prakso, po kateri je v postopku zaradi motenja posesti pasivno legitimiran neposredni motilec, poleg njega pa lahko tudi tisti, ki je motilno ravnanje naročil ali v čigar korist je bilo to storjeno, kar dodatno pojasnjuje. Po njenem mnenju okoliščina, da je stvar, s katero je bilo poseženo v upničino posest na nepremičnini, last tretje osebe in ne motilca (dolžnika), ne more vplivati na odločitev, saj tožnik niti ne more vedeti, čigava je gradnja, s katero je bilo poseženo v njegovo posest. Opozarja, da bi bila ob stališču sodišč nižje stopnje tožba zaradi motenja posesti razvrednotesna. Pa tudi, da je bila tožnica v postopku, v katerem je bil izdan izvršilni naslov, udeležena, celo tožena, zajeta je z ugotovitvenim delom izdanega sklepa, odstranitveni del tožbenega zahtevka zoper njo pa je bil zavrnjen zaradi tega, ker posest na vodovodnih ceveh ni bila izkazana. Meni, da tožnica s tožbo zaradi nedopustnosti izvršbe izpodbija utemeljenost nedenarne terjatve, ki je bila priznana z izvršilnim naslovom, in tako preprečuje njegovo uresničitev. Opozarja, da na tem področju ni sodne prakse Vrhovnega sodišča, in izpostavlja odločbo Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 1489/2001, v kateri je pritožbeno sodišče zavzelo drugačno stališče od izpodbijanega. Zaključuje, da v postopku zaradi nedopustnosti izvršbe na podlagi sklepa o motenju posesti tretji ne more uspeti z ugovorom, da ima lastninsko pravico na predmetu izvršbe.

6. Tožnica je na vročeno revizijo na kratko odgovorila in opozorila, da ima na vodovodnem omrežju lastninsko pravico, povračila stroškov ne zahteva. Odgovor na revizijo je podpisala A. T., ki je sicer priložila pooblastilo in potrdilo o opravljenem pravniškem državnem izpitu. Ker pa ni ne odvetnica, ne stranka, niti zakoniti zastopnik stranke (tretji in četrti odstavek 86. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP), revizijsko sodišče tožničinega odgovora na revizijo ni upoštevalo.

7. Revizija je utemeljena.

8. Dolžniku B., d. o. o., je bila v postopku zaradi motenja posesti naložena odstranitev vodovodne napeljave, položene po toženkini nepremičnini. Toženka je zoper dolžnika sprožila izvršilni postopek, s katerim želi doseči izpolnitev naloženega. Tožnica Mestna občina ... je v izvršilnem postopku vložila ugovor tretje in pozneje še tožbo zaradi nedopustnosti izvršbe. Zatrjuje, da ima na vodovodni napeljavi pravico, ki izvršbo preprečuje, to je lastninsko pravico.

9. Toženka se v svojo obrambo sklicuje na naravo sporov zaradi motenja posesti, v potrditev svojega stališča pa tudi na odločbo Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 1489/2001 z dne 10. 10. 2001. Sodišče po pravilu iz prvega odstavka 33. člena Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ), dopolnjenem z določbo 426. člena ZPP, v sporu zaradi motenja posesti zagotavlja pravno varstvo glede na zadnje stanje posesti in nastalo motenje, izključi pa odločanje o pravici do posesti, pravni podlagi in poštenosti ali nepoštenosti posesti. Tako zamejenega odločanja sodišče ne sme prestopiti v izvršilnem postopku, ki sledi pravdnemu postopku, v katerem je bil izdan izvršilni naslov, kar pa ne more veljati v razmerju do tretjega. Njegov položaj ne more biti v ničemer odvisen od tega, v kakšnem postopku je bil izdan izvršilni naslov, saj pri njegovi izdaji ni mogel sodelovati, pač pa le od tega, ali je zadostil zahtevam, ki mu jih nalagajo pravila izvršilnega prava.

10. Izvršilni postopek je formalističen, namenjen izpolnitvi v drugem postopku naloženega, zato je procesno ravnovesje nagnjeno v korist upnika. K temu vodi tudi hitro postopanje. Izvršilno sodišče ne presoja pravilnosti že izdanega izvršilnega naslova. Niti tega, ali bo z njegovo izpolnitvijo poseženo v pravni položaj tretjega, ki v postopku, v katerem je bil izdan izvršilni naslov, ni sodeloval. Za ta primer mora ta imeti zagotovljeno učinkovito varstvo svojih pravic,(1) saj določbe izvršilnega postopka ne bi bile ustavno sprejemljive, če bi upnik prišel do izpolnitve svoje terjatve za vsako ceno.(2) Zaradi varstva upnika pa teh izjemnih položajev ni dopustno širiti preko nujno potrebnih meja. Tretji, ki meni, da bo z izvršbo na določeni stvari prizadet njegov pravni položaj, lahko vloži ugovor, če verjetno izkaže, da ima na predmetu izvršbe pravico, ki izvršbo preprečuje (64. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju, v nadaljevanju ZIZ),(3) v primeru njegove zavrnitve pa lahko prične pravdo za ugotovitev, da izvršba na ta predmet ni dopustna.(4)

11. Določbe zakona so skope, omenjajo le „pravico, ki preprečuje izvršbo“. Odgovor, kdaj lahko pravica tretjega prepreči izvršbo, mora dati sodna praksa. Ker zakon pravico tretjega veže na predmet izvršbe, je pri razlagi v pomoč 32. člen ZIZ, po katerem je predmet izvršbe za poplačilo denarne terjatve lahko vsaka dolžnikova stvar ali premoženjska oziroma materialna pravica, kolikor ni z zakonom izvzeta iz izvršbe ali kolikor ni izvršba na njej z zakonom omejena. Primarno se torej pravica, ki lahko prepreči izvršbo, navezuje na stvari oziroma pravice, ki bi bile v izvršilnem postopku prodane oziroma unovčene zaradi poplačila upnikove denarne terjatve.(5) Na to kaže tudi besedilo nadaljnjega, 66. člena ZIZ, kdaj tretji ne more zahtevati, da se izvršba izreče za nedopustno. Tretji, katerega delež na premični stvari, ki je predmet izvršbe, ne presega polovice njene vrednosti, ne more zahtevati, da se izvršba glede njegovega deleža izreče za nedopustno, ima pa pravico zahtevati izplačilo svojega deleža iz zneska, dobljenega s prodajo, ali pa pravico zahtevati, da se mu odstopi stvar, če položi znesek, ki ustreza vrednosti dolžnikovega deleža na stvari. Tožba zaradi nedopustnosti izvršbe tretjega tako v sodni praksi največkrat varuje pred tem, da bi bila za poplačilo upnikove terjatve prodana njegova stvar.(6) Ker kupec na kupljeni stvari izvorno pridobi lastninsko pravico s pravnomočnostjo sklepa o izročitvi nepremičnine ali z izvršiteljevo izročitvijo premične stvari, bi tretji svojo lastninsko pravico na prodani stvari izgubil in je ne bi mogel več dobiti nazaj, čeprav bi jo pozneje izkazal. S tem bi bilo brez sodnega postopka, v katerem bi imel možnost sodelovati, in brez sodne odločbe, ki bi jo lahko izpodbijal, poseženo v njegovo ustavno varovano lastninsko pravico, poznejše sodno varstvo pa zanj brez pravega pomena (na voljo bi imel le še odškodninsko sodno varstvo, ne pa več stvarnopravnega, saj bi to skupaj z lastninsko pravico prešlo na kupca).(7) Smisel ugovora in tožbe je torej v tem, da tretji ohrani tiste pravice, ki bi po opravljeni izvršbi ugasnile.(8) Zato mora tretji imeti možnost razrešiti vprašanje njihovega obstoja in jih varovati še pred opravo izvršbe. Da prepreči nadaljevanje izvršilnega postopka, lahko predlaga odlog izvršbe (73. člen ZIZ). Če pred koncem oprave izvršbe uspe s tožbo in sodišče izreče, da izvršba na določen predmet ni dopustna, izvršilno sodišče glede tega predmeta izvršbo ustavi (peti odstavek 65. člena ZIZ), neodvisno od tega pa teče na drugih stvareh.

12. Vsaka prisilna izpolnitev terjatve pa še ne privede do prenehanja pravic tretjih. Pravila izvršilnega prava terjatve v grobem ločujejo na denarne in na nedenarne.(9) Izterjavo denarne terjatve sodišče doseže s prodajo stvari ali z unovčenjem terjatve. Izterjavo nedenarne terjatve sodišče doseže drugače. Sredstev izvršbe (posledično tudi ne predmeta izvršbe) pri nedenarnih terjatvah zakon praviloma posebej ne ureja,(10) določena so že z izvršilnim naslovom.(11) Med nedenarne terjatve - obveznost kaj storiti, dopustiti ali opustiti, z nalogom dolžniku B., d. o. o., da odstrani po toženkini nepremičnini položeno vodovodno napeljavo, sodi tudi izdan sklep v postopku zaradi motenja posesti. Odstranitev vodovodne napeljave je dejanje, ki ga lahko opravi tudi kdo drug - nadomestno dejanje. Njegova prisilna izpolnitev se doseže s pooblastitvijo upnika, da nadomestno dejanje na dolžnikove stroške stori namesto dolžnika ali pa to zaupa tretjemu (225. in 228. člen ZIZ. Z izvršitvijo izdanega sklepa do prodaje vodovodne napeljave ali drugačnega prenehanja tožničine lastninske pravice ne more priti. Z njo ne bo nastopila tudi nobena pravna omejitev njene lastninske pravice (stvarna ali osebna služnost). Največ, kar se bo zgodilo, je sprememba v zunanjem svetu: vodovodna napeljava bo odstranjena s toženkine nepremičnine, kot nalaga izvršilni naslov. Tožnica bo ohranila svoj pravni položaj in njegovo sodno varstvo,(12) saj pravnomočna sodna odločba, na kateri temelji izvršba, veže le stranke spora in sodišče (prvi in drugi odstavek. 320. člena ZPP), tretjega, ki v postopku ni sodeloval, pa le v izjemnih okoliščinah (primeri enotnega sosporništva, sosporniške intervencije, pravnega nasledstva med pravdo,...),(13) ki v tem primeru niso podane.(14)

13. Tudi pri izterjavi nedenarne terjatve lahko sicer nastopijo primeri, ko izvršba poseže v pravni položaj tretjega in ga mora ta varovati že v izvršilnem postopku.(15) Revizijsko sodišče pa pritrjuje toženkinemu sklepu, da tožnica - tretja v postopku zaradi nedopustnosti izvršbe, ki teče na podlagi izvršilnega naslova, izdanega v sporu zaradi motenja posesti, in dolžniku nalaga odstranitev tožničine vodovodne napeljave s toženkine (upničine) nepremičnine - ne more uspeti s sklicevanjem na svojo lastninsko pravico na vodovodni napeljavi. Izvršba namreč ne posega v tožničin pravni položaj in zato njena lastninska pravica ne preprečuje izvršbe.(16) Drugačna odločitev sodišč nižje stopnje, da gre tožnici sodno varstvo v okviru izvršilnega postopka, pa je materialnopravno zmotna. Ker tudi presoja, ali je vodovodna napeljava tožnici nujno potrebno za opravljanje njenih nalog ali javne službe, kot je pravilno pristopilo že sodišče druge stopnje, ne more preprečiti izvršbe,(17) je revizijsko sodišče reviziji ugodilo in sodbo sodišča druge stopnje spremenilo tako, kot izhaja iz izreka te odločbe (380. člen ZPP). Ker je revizijska presoja omejena na vprašanje, dopuščeno s sklepom o dopustitvi revizije, ni odgovarjalo na revizijske navedbe zunaj njega.

14. Če sodišče spremeni odločbo, zoper katero je bilo vloženo pravno sredstvo, odloči o stroških vsega postopka (drugi odstavek 165. člena ZPP). Ker je tožnica izgubila spor, mora sama kriti svoje stroške in toženki povrniti njene stroške postopka (prvi odstavek 154. člena ZPP). Revizijsko sodišče je toženki kot potrebne stroške priznalo priglašenih 284,70 EUR nagrade za postopek pred sodiščem prve stopnje po tarifi št. 3100 Zakona o odvetniški tarifi (v nadaljevanju ZOdvT), ki se uporablja glede na prehodno določbo drugega odstavka 20. člena sedaj veljavne Odvetniške tarife (Ur. l. RS, št. 2/2015), 262,80 EUR nagrade za narok po tarifi št. 3102 ZOdvT, 20,00 EUR materialnih stroškov po tarifi št. 6002 ZOdvT, 312,00 EUR nagrade za postopek pred sodiščem druge stopnje po tarifi št. 3210 ZOdvT, 20,00 EUR pritožbenih materialnih stroškov po tarifi št. 6002 ZOdvT, 390,00 EUR nagrade za revizijski postopek po tarifi št. 3300 ZOdvT, 20,00 EUR revizijskih materialnih stroškov po tarifi št. 6002 ZOdvT, na odvetniške storitve tudi 22 % DDV, 267,00 EUR sodne takse za pritožbo ter 285,00 EUR sodne takse za revizijo, skupaj 2.149,59 EUR. Tožnica mora toženki priznan znesek povrniti v roku 15 dni od vročitve te sodbe, sicer bo dolžna plačati tudi zakonske zamudne obresti.

Op. št. (1): V okvir pravice do sodnega varstva iz prvega odstavka 23. člena Ustave RS sodi tudi pravica do učinkovitega sodnega varstva.

Op. št. (2): Primerjaj odločbo Ustavnega sodišča U-I-110/0 z dne 14. 4. 2005. Op. št. (3): V nekaterih primerih svoj položaj lahko varuje tudi z vložitvijo zahteve za odpravo nepravilnosti pri opravljanju izvršbe (prvi odstavek 52. člena ZIZ).

Op. št. (4): Tretjega v opisanem položaju je treba ločiti od tretjega v položaju, ko sicer ta prav tako ni sodeloval v postopku, v katerem je bil izvršilni naslov izdan, upnik pa želi doseči izvršbo neposredno proti njemu. Tedaj se njegov položaj presoja skozi določbo 24. člena ZIZ, po kateri upnik lahko doseže izvršbo tudi proti osebi, ki v izvršilnem postopku ni označena kot dolžnik, če izkaže, da je obveznost prešla nanj. Ta se izvršbi lahko upre enako, kot bi se lahko uprl tudi sam dolžnik (55. člen ZIZ), npr. z ugovorom naknadne pridobitve svoje lastninske pravice, na voljo pa ima tudi ugovor, da ni pravni naslednik. V primeru spornih dejstev, ki se nanašajo na terjatev, lahko prične tudi pravdo za ugotovitev, da izvršba ni dopustna (59. člen ZIZ).

Op. št. (5): Vsaj v izhodišču si lahko pomagamo tudi z naslednjim testom: tretji lahko upniku prepreči izvršbo, če ima pravico, ki mu tudi v primeru, če bi dolžnik sam odtujil stvar in s tem posegel v pravni položaj tretjega, zagotavlja, da bi dolžniku lahko odtujitev preprečil. Ni pa pravilo uporabljivo v vseh primerih. Primerjaj Galič v Pravice kot podlaga za ugovor tretjega v izvršilnem postopku, Izbrane teme civilnega prava, Inštitut za civilno pravo PF 2006, str. 155, ki se pri tem sklicuje na odločbe Nemškega zveznega sodišča. Op. št. (6): Poleg (so)lastninske pravice ali pravice skupne lastnine (tudi v pričakovanju, primerjaj odločbo Ustavnega sodišča Up-591/10 z dne 2. 12. 2010) lahko izvršbo preprečijo tudi druge absolutne pravice. To prepreči tudi okoliščina, da ima dolžnik stvar na podlagi obligacijske pravice (npr. če ima dolžnik posest stvari na podlagi komisijske, zakupne, prevozne ali podobne pogodbe, ki nalaga izročitev stvari pogodbenemu partnerju, ki mu ni treba izkazati svoje lastninske pravice), ni pa dovolj, da ima tretji obligacijsko pravico zahtevati od dolžnika izročitev stvari npr. kot kupec.

Op. št. (7): Primerjaj Triva, Belajec, Dika v Sudsko izvršno pravo, Opči dio, Informator, Zagreb 1980, str. 292. Op. št. (8): Primerjaj odločbo Vrhovnega sodišča III Ips 123/2008 z dne 24. 3. 2009. Op. št. (9): Terjatev je pravica do denarnega zneska ali do neke druge dajatve, storitve, dopustitve ali opustitve (prva točka 16. člena ZIZ).

Op. št. (10): Da so določbe ZIZ o sredstvih izvršbe nenatančne in da ta posebno določilo o sredstvih izvršbe izrecno določa le za uveljavitev denarne terjatve, medtem ko na ostale pozablja, opozarja tudi teorija, primerjaj V. Rijavec, Civilno izvršilno pravo, GV Založba, Ljubljana, 2003, str. 146 in naslednja, D. Volk v Izvršba in zavarovanje, Odin, d. o. o., Ljubljana 2000, str. 78 in naslednja, Triva, Belajec, Dika v Sudsko izvršno pravo, Informator, Zagreb 1984, str. 162 in naslednja.

Op. št. (11): Nekoliko drugače je v zadevah glede varstva in vzgoje otrok ter glede osebnih stikov z otroki, primerjaj 238. člen ZIZ, za kar pa v konkretnem primeru ne gre.

Op. št. (12): Za utemeljenost tožničinega lastninskega varstva pa ne bo dovolj, da bo izkazala le svojo lastninsko pravico na stvari, izkazati mora vse predpostavke: lastninsko pravico, poseg v njeno lastninsko pravico, protipravnost posega, primerjaj 99. člen SPZ.

Op. št. (13): Primerjaj Galič v Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 3. knjiga, GV Založba in Založba Uradni list Republike Slovenije, Ljubljana, 2009, str. 175 in naslednje.

Op. št. (14): Drugačne razlage ne narekuje niti okoliščina, da je bila tožnica zajeta s sicer identičnim tožbenim zahtevkom, o katerem je bilo odločeno s posebnim sklepom. Njegovi pravilnost in učinki se presojajo samostojno.

Op. št. (15): Primerjaj Galič v Pravice kot podlaga za ugovor tretjega v izvršilnem postopku, Izbrane teme civilnega prava, Inštitut za civilno pravo PF 2006, str. 155, ki navaja primer tretjega, ki ima samostojen, od dolžnika neodvisen pravni naslov za bivanje, upnik pa ima izvršilni naslov, ki dolžniku nalaga izročiti nepremičnino prosto oseb in stvari. Primerjaj tudi odločbo VSL II Cp 2180/2009 z dne 23. 9. 2009. Op. št. (16): Primerjaj odločbo Vrhovnega sodišča II Ips 463/2008 z dne 12. 11. 2009. Op. št. (17): Ta bi tožnico lahko varovala le, če bi v izvršilnem postopku nastopala kot dolžnica, za poplačilo njenega denarnega dolga pa bi grozila prodaja te njene stvari, primerjaj 32. člen ZIZ.