Jedro

Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na revidentu.

Ker odstranitev nelegalne gradnje ni odločanje o pravici oziroma obveznosti, izraženi v denarju, vrednostni pogoj za dovoljenost revizije ni izkazan.

Zelo hudih posledic, ki bi stranki nastale, če bi izpolnila obveznost iz inšpekcijske odločbe in odstranila nelegalno zgrajeni objekt, ni mogoče izkazati z naknadno pridobljenim gradbenim dovoljenjem.

Izrek

I. Revizija se zavrže. II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Zoper v uvodu navedeno pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje je tožnica (revidentka) vložila pravočasno revizijo. Njeno dovoljenost utemeljuje s sklicevanjem na 1. in 3. točko drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Priglaša stroške revizijskega postopka.

K I. točki izreka:

2. Revizija ni dovoljena.

3. S pravnomočno sodbo, ki jo revidentka izpodbija z revizijo, je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu – ZUS-1 zavrnilo njeno tožbo zoper odločbo gradbenega inšpektorja, Inšpektorata RS za okolje in prostor, Območne enote Maribor z dne 13. 1. 2009. Z navedeno odločbo je prvostopenjski upravni organ revidentki kot investitorki neskladne gradnje stanovanjskega objekta na tam navedenem zemljišču odredil, da mora v roku 3 mesecev odstraniti in na lastne stroške uskladiti neskladno gradnjo in vzpostaviti stanje, določeno v enotnem dovoljenju za gradnjo z dne 1. 8. 2001 (1. točka izreka), da se bo v primeru neizpolnitve naložene obveznosti obveznost prisilno izvršila (2. točka izreka) in za objekt izrekel prepovedi iz 158. člena ZGO-1 (3. točka izreka). Gradbeni inšpektor je ugotovil, da revidentka ni ravnala v skladu njegovo odločbo z dne 10. 7. 2008, s katero ji je bilo naloženo, da v roku enega meseca zaprosi za spremembo gradbenega dovoljenja. Tožena stranka je z odločbo z dne 1. 10. 2009 zavrnila pritožbo revidentke.

4. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je izpolnjen eden izmed tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti oziroma uvesti. Ustavno sodišče RS je v več sklepih (Up-858/08 z dne 3. 6. 2008, Up-1057/08 z dne 2. 4. 2009, Up-1186/2008 z dne 23. 4. 2009) ugotovilo, da takšno stališče ni v nasprotju z Ustavo RS.

5. Revidentka uveljavlja dovoljenost revizije po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1, po kateri je revizija dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela dokončnega upravnega akta oziroma pravnomočne sodbe, če je sodišče odločilo meritorno, v zadevah, v katerih je pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti, presega 20.000,00 EUR.

6. Revidentka zatrjuje, da gre za novogradnjo, ki presega vrednost 20.000,00 EUR, oziroma dosega vrednost čez 100.000,00 EUR.

7. Ker gre v obravnavani zadevi za spor zaradi izrečenega inšpekcijskega ukrepa, to pa ni spor, v katerem bi bila pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti, revizija iz razloga po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni dovoljena. Tako stališče je Vrhovno sodišče že zavzelo v svojih številnih odločbah kot npr. X Ips 115/2009, X Ips 100/2008, X Ips 233/2008, X Ips 494/2009, X Ips 407/2009, X Ips 264/2009. 8. Revidentka uveljavlja tudi dovoljenost revizije po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Po tej določbi je revizija dovoljena, če ima odločitev, ki se izpodbija v upravnem sporu, zelo hude posledice za stranko.

9. Revidentka utemeljuje obstoj zelo hudih posledic z navedbo, da je tekom upravnega postopka pridobila ustrezno gradbeno dovoljenje, zato bi rušitev objekta, za katerega ima sedaj ustrezno gradbeno dovoljenje, zanjo pomenila hude posledice. Reviziji prilaga odločbo Upravne enote Pesnica z dne 29. 12. 2010, o spremembi gradbenega dovoljenja z dne 1. 8. 2001. 10. Po presoji Vrhovnega sodišča revidentka s to navedbo ni izkazala pogoja za dovoljenost revizije. Odstranitev nelegalne gradnje (tako tudi neskladne gradnje), ki je zakonsko določena posledica nedopustnega ravnanja zavezanca, sama zase ne predstavlja zelo hudih posledic, ampak morajo biti za njihovo izkazanost podane in izkazane posebej kvalificirane okoliščine (tako je Vrhovno sodišče že odločilo tudi v zadevah X Ips 225/2009, X Ips 407/2009, X Ips 508/2010, X Ips 387/2010). Revidentka sama priznava, da je bila gradnja nelegalna in da je šele tekom postopka pridobila gradbeno dovoljenje in da bi rušitev ob naknadno izdanem gradbenem dovoljenju pomenilo zelo hude posledice zanjo. O izdaji gradbenega dovoljenja je dolžna obvestiti inšpektorja, ki bo, če bo ugotovil, da gre za gradnjo, skladno z naknadno izdanim dovoljenjem, ukrepal po ZUP in izvršbo, če je že v teku, ustavil. Sodišče pa presoja zakonitost in pravilnost izpodbijanega akta po dejanskem in pravnem stanju v času njegove izdaje, zato pridobljeno gradbeno dovoljenje na drugačno odločitev Vrhovnega sodišča ne more vplivati.

11. Ker revidentka ni izkazala zatrjevanih pogojev za dovoljenost revizije, je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1. K 2. točki izreka:

12. Revidentka z revizijo ni uspela, zato sama trpi svoje stroške revizijskega postopka (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).