Jedro

Ker tožnica – investitorka v roku enega meseca ni zaprosila za izdajo gradbenega dovoljenja za neskladno gradnjo, ji je inšpekcijski organ pravilno odredil odstranitev objekta.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je gradbeni inšpektor tožnici odredil, da mora v roku treh mesecev po vročitvi odločbe odstraniti in uskladiti na lastne stroške neskladno gradnjo tako, da zmanjša tlorisne dimenzije objekta in zniža relativno koto objekta na zemljišču s parc. št. 485/16 k.o. ... in vzpostavi stanje, določeno v enotnem dovoljenju za gradnjo z dne 1. 8. 2001 (1. točka izreka); da se bo v primeru neizpolnitve navedene obveznosti zoper tožnico pričel postopek izvršbe s prisilitvijo (2. točka izreka); da v zvezi z objektom veljajo prepovedi iz 158. člena ZGO-1 (3. točka izreka). V obrazložitvi odločbe inšpektor navaja, da je na podlagi 153. člena ZGO-1 z odločbo z dne 10. 7. 2008 inšpekcijski zavezanki kot investitorki neskladne gradnje stanovanjske zgradbe odredil, da ne sme izvajati gradbenih del, dokler si ne pridobi spremenjenega gradbenega dovoljenja, za katerega mora zaprositi v roku enega meseca po vročitvi odločbe. Navedeni rok je bil tožnici s sklepom z dne 6. 10. 2007 podaljšan za mesec dni in je potekel dne 24. 11. 2008. Zavezanka do izteka navedenega roka ni zaprosila za spremembo gradbenega dovoljenja, kar je razvidno iz izjave njenega pooblaščenca, prav tako je bilo na kraju samem dne 16. 12. 2008 ugotovljeno, da ni uskladila gradnje v skladu z izdanih gradbenim dovoljenjem. Na podlagi navedenega je inšpektor odredil, da se neskladni objekt odstrani ter vzpostavi stanje, določeno v gradbenem dovoljenju. Navedeno odločitev je potrdila tudi tožena stranka z odločbo št. 0612-107/2009/2 z dne 1. 10. 2009, saj je ugotovila, da je inšpekcijski organ pravilno uporabil določbe 153. člena ZGO-1 ter izrekel ustrezen inšpekcijski ukrep. Pri tem je kot neutemeljen zavrnila pritožbeni ugovor, da je tožnica na Občini Pesnica vložila predlog za spremembo občinskega prostorskega akta, saj taka vloga na dejansko in pravno stanje v tej zadevi nima vpliva.

Tožnica v tožbi navaja, da ji je bilo dne 1. 8. 2001 izdano enotno gradbeno dovoljenje, na podlagi katerega je sklenila pogodbo z izvajalcem del A. d.d., ki je prevzel gradnjo stanovanjske hiše. Izvajalec pa bi naj napačno gradil, ker je zgrešil koto 0,00 objekta, tako da bi naj ta bila na relativni koti 307,35 in ne na koti 305,20. Zaradi navedenega je vložila vlogo za spremembo gradbenega dovoljenja ter dne 4. 11. 2001 pridobila odločbo o spremembi gradbenega dovoljenja. Navedena odločba je bila kasneje večkrat odpravljena, nazadnje pa je prvostopni organ z odločbo z dne 23. 2. 2005 zavrnil zahtevek za spremembo enotnega dovoljenja za gradnjo. Gre torej za s strani tožnice nezakrivljeno situacijo, katero je poskušala reševati s pravočasnimi vlogami. Naročila je tudi izdelavo vseh potrebnih podlag za spremembo gradbenega dovoljenja, s katerimi bo dovoljenja sprememba kote 0,00 objekta za dva metra glede na dane relativne kote iz obstoječega gradbenega dovoljenja. Tako je v intenzivnem pridobivanju listin, ki bodo legalizirale njeno gradnjo. Meni, da je veljavni PUP nejasen ter da je bila v postopku kota 0,00 očitno napačno izračunana glede na dejansko koto terena. Ob upoštevanju ničelne kote na relativno koti 305,20 bi namreč bilo skoraj celo pritličje stanovanjske stavbe pod nivojem površine zemlje. Prav tako meni, da je bilo obravnavanje sporne gradnje diskriminatorno v primerjavi z gradnjami sosednjih objektov. Gradbeni inšpektor v postopku ni ugotavljal skladnosti oziroma neskladnosti, niti ni svojih ugotovitev vročil tožnici. Tako ji ni bil predstavljen postopek opravljanja meritev, niti ni bila seznanjena z načinom meritev, še manj pa z rezultati meritev, da bi se o slednjem lahko izjasnila. S tem so ji bile kršene zakonske in ustavne pravice, saj ni imela možnost, da se izjasni o ugotovitvah organa. V zadevi je bistveno vprašanje za koliko izbrana relativna kota odstopa od absolutne nadmorske višine terena, kar pa ni bilo nikoli ugotovljeno. Kljub relativni koti, ki je neopredeljen pojem, je namreč relevantno odstopanje od absolutne višine terena, kar pa v spornem primeru ni bilo ugotovljeno. Navedena relevantna dejstva pa tudi niso obrazložena v izpodbijani odločbi. Tožnica je prepričana, da prvostopni organ sploh ni ugotavljal navedenih okoliščin, temveč je le povzel neverodostojen podatek. Z odsotnostjo obrazložitve pa je tožnici tudi vzeta možnost učinkovite uporabe njenih pravic v postopku. Predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi ter zadevo vrne prvostopnemu organu v ponoven postopek.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri razlogih, navedenih v njeni odločbi in predlaga, da sodišče tožbo zavrne.

Tožba ni utemeljena.

Po presoji sodišča je odločitev gradbenega inšpektorja, ki jo je potrdila tudi tožena stranka, pravilna in zakonita. Pri tem sta oba organa v svojih odločbah navedla pravilne razloge, na katere se sodišče v izogib ponavljanju sklicuje (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, Uradni list RS, št. 105/2006, 62/2010, ZUS-1). V zvezi s tožbenimi ugovori pa sodišče dodaja: V obravnavanem primeru je gradbeni inšpektor tožnici izrekel inšpekcijski ukrep na podlagi 153. člena Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 102/2004-UPB, 126/207, ZGO-1). Navedena določba ureja ukrepanje gradbenega inšpektorja v primeru neskladne gradnje. V takšnem primeru inšpektor najprej ustavi gradnjo, dokler si investitor ne pridobi spremenjenega gradbenega dovoljenja (prvi odstavek 153. člena). Za spremembo gradbenega dovoljenja mora nato investitor zaprositi v roku enega meseca. Če investitor ne zaprosi za spremembo gradbenega dovoljenja v navedenem roku, ali če upravni organ njegovo zahtevo za spremembo gradbenega dovoljenja pravnomočno zavrne ali zavrže, gradbeni inšpektor odredi, da se del objekta, ki je bil zgrajen v nasprotju z gradbenim dovoljenjem, odstrani in vzpostavi stanje, določeno v gradbenem dovoljenju (drugi odstavek 153. člena). V primeru neskladne gradnje gre torej za inšpekcijski postopek v dveh fazah. Predmet prve faze je ugotovitev, da gre za neskladno gradnjo ter naložitev obveznosti, da mora investitor v roku enega meseca zaprositi za spremembo gradbenega dovoljenje. Šele v nadaljevanju postopka, če se ugotovi, da investitor ni ravnal v skladu z navedeno obveznostjo, inšpektor odredi odstranitev tistega dela objekta, ki je bil zgrajen v nasprotju z gradbenim dovoljenjem. Navedeno razlikovanje je pomembno zaradi ugotavljanja okoliščin, ki so relevantne za izrek ukrepov na podlagi 153. člena ZGO-1. V postopku ni sporno, da je gradbeni inšpektor z odločbo z dne 10. 7. 2008 tožnici odredil, da mora kot investitorka neskladne gradnje stanovanjskega objekta takoj prenehati izvajati vsa dela ter v roku enega meseca zaprositi za spremembo gradbenega dovoljenja pri pristojni upravni enoti. Navedeni rok je bil s sklepom z dne 6. 10. 2008 podaljšan za mesec dni ter je potekel 24. 11. 2008. Prav tako ni sporno, da tožnica takšne zahteve v zakonsko določenem roku ni vložila. Glede na takšno dejansko stanje so bili tudi po presoji sodišča izpolnjeni pogoji za izrek spornega ukrepa, zato je izpodbijana odločba pravilna in zakonita.

Na drugačno odločitev tudi ne morejo vplivati tožničini tožbeni ugovori. Zakon jasno določa, da mora investitor v primeru ugotovljene neskladne gradnje zaprositi za spremembo gradbenega dovoljenja in to v roku enega meseca po izrečenem ukrepu. Navedeno pomeni, da mora pričeti postopek za spremembo gradbenega dovoljenja, ki pa se lahko začne le na podlagi ustrezne vloge investitorja. Predlog za spremembo občinskega prostorskega akta in pridobivanje potrebne dokumentacije pa še ne pomeni, da je s tem postopek za spremembo gradbenega dovoljenja že stekel. Neupošteven je tudi ugovor, da tožnica pred izdajo odločbe ni imela možnosti, da se izjasni o dejstvih, relevantnih za odločitev. Vodenje inšpekcijskih postopkov in izrekanje ukrepov se v skladu z določbo 146. člena ZGO-1 šteje za nujne ukrepe v javnem interesu, zato se odločba lahko izda v skrajšanem postopku brez zaslišanja strank. Inšpektor je torej imel v ZGO-1 pravno podlago za izdajo izpodbijane odločbe brez zaslišanja tožnice, zato je neutemeljen njen ugovor o kršitvi pravil postopka. Prav tako je neutemeljen tožbeni ugovor, da v zadevi niso bila ugotovljena pravno relevantna dejstva oziroma opravljene meritve relativne kote, na kateri bi moral stati objekt. Da gre za neskladno gradnjo glede na izdano gradbeno dovoljenje (tudi glede relativne kote) je bilo namreč predhodno ugotovljeno s pravnomočno odločbo gradbenega inšpektorja z dne 10. 7. 2008. V tem postopku pa je bil inšpektor dolžan le preveriti, ali je tožnica ravnala v skladu z navedeno odločbo, torej ali je zaprosila za spremembo gradbenega dovoljenja, česar tožnica nesporno ni storila. Navedena ugotovitev pa zadostuje za izrek ukrepa odstranitve neskladne gradnje.

Glede na navedeno je sodišče presodilo, da tožba ni utemeljena, zato jo je zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1.