Jedro

V tem upravnem sporu izpodbijani sklep tožene stranke je bil sprejet na podlagi petega odstavka 65. člena ZUP. Glede (dopustnosti) pravnega sredstva zoper odločitev agencije pa se ne uporablja določba šestega odstavka 65. člena ZUP, po katerem je zoper sklep iz petega odstavka istega člena dovoljena pritožba, temveč specialna določba prvega odstavka 418. člena EZ-1, po kateri zoper odločbo in sklep agencije ni pritožbe.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sklep Upravnega sodišča Republike Slovenije I U 180/2015-12 z dne 30. 6. 2016, se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje, da opravi nov postopek.

Obrazložitev

1. Z v uvodu tega sklepa navedenim sklepom je sodišče prve stopnje na podlagi 2. točke prvega odstavka 36. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrglo tožnikovo tožbo zoper sklep tožene stranke, št. 533-36/2014-02/643 z dne 18. 12. 2014, s katerim je ta zavrgla tožnikovo zahtevo za vračilo sredstev po dveh odločbah.

2. Sodišče prve stopnje v obrazložitvi tega sklepa ob sklicevanju na peti odstavek 65. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) navaja, da je zoper sklep o zavrženju vloge zaradi nepristojnosti organa po tretjem in četrtem odstavku 65. člena ZUP izrecno dopuščena pritožba. Ker je tožnik zaradi napačnega pravnega pouka zoper sklep tožene stranke vložil tožbo v upravnem sporu, jo je sodišče prve stopnje po uradni dolžnosti zavrglo s sklepom, saj je ugotovilo, da je bila vložena prezgodaj, preden so bila izčrpana pravna sredstva. Pojasnilo je še, da rok za pritožbo teče od vročitve sklepa sodišča prve stopnje (šesti odstavek 215. člena ZUP).

3. Tožena stranka (v nadaljevanju pritožnica) zoper izpodbijani sklep vlaga pritožbo, v kateri se sklicuje na 418. člen Energetskega zakona (v nadaljevanju EZ-1), ter na 224. člen ZUP in 2. člen ZUS-1 in predlaga, da Vrhovno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijani sklep „odpravi in vrne zadevo sodišču v ponovni postopek“.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Sodišče v upravnem sporu odloča o zakonitosti dokončnih upravnih aktov, s katerimi se posega v pravni položaj tožnika (prvi odstavek 2. člena ZUS-1), dokončni upravni akt pa je tisti akt, zoper katerega ni mogoče vložiti rednih pravnih sredstev v postopku odločanja (tretji odstavek 2. člena ZUS-1). Po drugem odstavku 5. člena ZUS-1 se v upravnem sporu lahko izpodbijajo tisti sklepi, s katerimi je bil postopek odločanja o izdaji upravnega akta obnovljen, ustavljen ali končan.

6. Skladno s 3. členom ZUP so lahko posamezna vprašanja upravnega postopka za določeno upravno področje v posebnem zakonu drugače urejena, kot so urejena v ZUP, če je za postopanje na takem upravnem področju to potrebno (prvi odstavek 3. člena ZUP). Na upravnih področjih, za katera je z zakonom predpisan poseben upravni postopek, se postopa po določbah posebnega zakona. Po določbah ZUP pa se postopa v vseh vprašanjih, ki niso urejena s posebnim zakonom (drugi odstavek 3. člena ZUP). Tako je EZ-1 kot primarni zakon glede pravnih sredstev izrecno določil drugače. 7. V tem upravnem sporu izpodbijani sklep tožene stranke je bil sprejet na podlagi petega odstavka 65. člena ZUP, ki med drugim določa, da če organ, ki je dobil vlogo, ne more ugotoviti, kateri organ je zanjo pristojen, izda brez odlašanja sklep, s katerim zavrže vlogo zaradi nepristojnosti, in ga takoj pošlje stranki. Glede (dopustnosti) pravnega sredstva zoper odločitev agencije pa se ne uporablja določba šestega (prvostopenjsko sodišče napačno navaja petega) odstavka 65. člena ZUP, po katerem je zoper sklep iz petega odstavka istega člena dovoljena pritožba, temveč specialna določba prvega odstavka 418. člena EZ-1, po kateri zoper odločbo in sklep agencije ni pritožbe. Iz predloga EZ-1 (Poročevalec DZ z dne 23. 10. 2013) izhaja, da je takšna ureditev logična posledica evropske pravne ureditve, po kateri mora biti nacionalni regulatorni organ pri svojem delu neodvisen od izvršilne oblasti, kar velja tudi za postopke sprejemanja posamičnih odločitev, seveda pa so odločitve agencije v posamičnih zadevah podvržene sodni kontroli v upravnem sporu.

8. Po presoji Vrhovnega sodišča je tožnik ravnal pravilno, ko je na podlagi ustreznega pravnega pouka zoper dokončni sklep upravnega organa, naveden v 1. točki obrazložitve tega sklepa, vložil tožbo v upravnem sporu, sodišče prve stopnje pa njegove tožbe ne bi smelo zavreči iz razloga po 2. točki prvega odstavka 36. člena ZUS-1, ker naj bi bila vložena prezgodaj.

9. Ker je sodišče prve stopnje zaradi nepravilne uporabe 2. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 bistveno kršilo določbe postopka v upravnem sporu, kar je vplivalo na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa (drugi odstavek 75. člena ZUS-1), je Vrhovno sodišče na podlagi 77. člena ZUS-1 izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje, da opravi nov postopek.

10. O tožnikovem zahtevku za povrnitev stroškov postopka na prvi stopnji bo odločeno s končno odločbo.