Jedro

Kdaj preneha veljati dokazno pravilo iz 1. odst. 224. člena ZPP.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Tožnica je trdila, da ji je tedaj še mladoletni prvi toženec povzročil škodo tako, da je preko ceste v domačem kraju obeh pravdnih strank napel plastično vrvico ali tanko žičko, ki je tožnico, ko se je po cesti pripeljala z motorjem, zadela v vrat in jo poškodovala. Odškodninsko tožbo je vložila zoper povzročitelja škode in zoper njegova starša, drugega toženca in tretjo toženko, ki naj bi opustila nadzor nad mladoletnim sinom.

2. Sodišče prve stopnje je tožničin tožbeni zahtevek zavrnilo, drugostopenjsko sodišče pa je zavrnilno sodbo potrdilo.

3. Tožnica je zoper sodbo pritožbenega sodišča vložila predlog za dopustitev revizije glede vprašanj (1) ali je dopustno dokazovati z zaslišanjem prič, da so v javni listini dejstva neresnično ugotovljeno in ali javna listina še potrjuje resničnost tega, kar je v njej navedeno, potem ko stranka določeno dejstvo v javni knjigi izpodbija, (2) ali je dopustno sklepati o določenih dejstvih na podlagi tega, katere dokaze je ali ni stranka predlagala in (3) ali je v skladu z načelom proste presoje dokazov v bistveno podobnih primerih dopustno odločati različno. Pravkar povzeta vprašanja tožnica zastavlja zato, ker je sodišče prve stopnje povzročitelja škode ugotavljalo z zaslišanjem strank in prič ter z listinskimi dokazi, pri čemer se vsebina uradnega zaznamka, ki ga je po dogodku napravil policist o razgovoru z E. H., razlikuje od izpovedi imenovanega, zaslišanega v pravdi kot priča, glede okoliščine, ali ga je o tem, da naj bi vrvico preko ceste napeljal prav prvi toženec, povedala tožnica sama (tako je navedeno v uradnem zaznamku) ali naj bi mu to povedala tožničina sopotnica na motorju T. M. (tako je izpovedal zaslišan kot priča), sodišče prve stopnje pa je izpoved E. H. ocenilo za neverodostojno iz razloga, ker se ne ujema z vsebino uradnega zaznamka, ki je javna listina, katere resničnost z drugimi dokazi ni bila ovržena. Teza predloga za dopustitev revizije je, da sodišče ne bi smelo upoštevati vsebine javne listine kot resnične takoj, ko stranka, ki ji je ta vsebina v škodo, resničnost prereka. Sklicuje se na zadevo II Ips 54/2009, v kateri je Vrhovno sodišče zavzelo stališče, da dokazno pravilo iz prvega odstavka 224. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) preneha veljati takoj, ko stranka določeno dejstvo, potrjeno v javni listini, izpodbija, da pa to ne vpliva na dokazno vrednost sporne listine v primerjavi z dokazno vrednostjo ostalih dokazov. V konkretnem primeru sta sodišči prve in druge stopnje zavzeli drugačno stališče: menili sta, da dokazno pravilo iz prvega odstavka 224. člena ZPP preneha veljati šele, ko se z drugimi dokazi izpodbije resničnost tistega, kar je navedeno v javni listini.

4. Pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP niso podani, zato je Vrhovno sodišče tožničin predlog zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena istega zakona).