Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije sta na revidentu.
Z navedbami v zvezi z ugotovitvami, kje poteka cesta in kje je bilo postavljeno kamenje, revident ne izpostavlja pravnih vprašanj temveč dejanska, ta pa niso predmet presoje v revizijskem postopku in tudi ne morejo biti pomembna pravna vprašanja ter s tem razlog za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
I. Revizija se zavrže. II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.
1. Zoper v uvodu tega sklepa navedeno pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje je tožeča stranka (revident) vložila revizijo. Glede njene dovoljenosti se sklicuje na 2. točko drugega odstavka 83. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Priglaša stroške revizijskega postopka.
K I. točki izreka:
2. Revizija ni dovoljena.
3. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo revidentovo tožbo zoper odločbo Medobčinskega inšpektorata – Skupni prekrškovni organ občinskih uprav občin Bistrica ob Sotli, Brežice, Krško, Radeče in Sevnica z dne 25. 3. 2011, v zvezi z odločbo tožene stranke z dne 20. 6. 2011. Prvostopenjski upravni organ je z navedeno odločbo revidentu kot inšpekcijskemu zavezancu na podlagi 62. člena Odloka o občinskih cestah ter drugih javnih površinah v občini Krško in 32. člena Zakona o inšpekcijskem nadzoru (ZIN) odredil: da v roku 5 dni od prejema odločbe odstrani ovire – kamenje oziroma skali, katere je postavil na nekategorizirano cesto (1. in 2. točka izreka odločbe); obvestiti upravni organ o izpolnitvi obveznosti v roku 3 dni po odstranitvi (3. točka izreka odločbe); odločil, da pritožba ne zadrži izvršitve (4. točka izreka odločbe); za primer neizpolnitve odrejene obveznosti določil prisilno sredstvo denarne kazni in odločil o stroških postopka (5. in 6. točka izreka odločbe). Drugostopenjski upravni organ je revidentovo pritožbo zoper navedeno odločbo organa prve stopnje zavrnil. 4. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je izpolnjen eden izmed tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o izpolnjenosti pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti. Ustavno sodišče RS je že v več sklepih (npr. Up-858/08 z dne 3. 6. 2008, Up-1124/08 z dne 23. 9. 2008, Up-1057/08 z dne 2. 4. 2009, Up-1186/08 z dne 23. 4. 2009 in Up-1808/08 z dne 17. 9. 2009) ugotovilo, da takšno stališče ni v nasprotju z Ustavo RS.
5. Po določbi 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju ali če odločba sodišča prve stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišča prve stopnje o tem pravnem vprašanju ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo. Skladno z ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča (npr. X Ips 433/2007 z dne 23. 10. 2008, X Ips 69/2009 z dne 19. 3. 2009, X Ips 592/2007 z dne 21. 5. 2009, X Ips 189/2009 z dne 4. 6. 2009) in z določbo četrtega odstavka 367. b člena ZPP mora revident natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče prve stopnje to vprašanje rešilo nezakonito; zatrjevane kršitve postopka mora opisati natančno in konkretno, na enak način pa mora izkazati tudi obstoj sodne prakse Vrhovnega sodišča, od katere naj bi odločitev odstopala, oziroma neenotnost sodne prakse sodišča prve stopnje.
6. Revident kot pomembno pravno vprašanje navaja: „ali se lahko iz razloga javne koristi (javno dobro) prepoveduje lastniku postavljati kamenje na svojem lastnem zemljišču, ne da bi bilo predhodno sploh ugotovljeno, ali so te ovire na zasebnem zemljišču ali javnem dobru oziroma brez, da bi bilo predhodno ugotovljeno, kje dejansko poteka nekategorizirana cesta, saj je tožnik postavil kamenje na lastno zemljišče parc. št. 15 k. o. A. in ne na javno dobro – parc. št. 16 k. o. A., sploh ker se javno dobro po katastrskih podatkih nahaja kar 4-5 metrov stran od zemljišča tožnika, kjer je bilo kamenje“.
7. Po presoji Vrhovnega sodišča revident s temi navedbami pogoja za dovoljenost revizije po določbi 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazal. Z navedbami v zvezi z ugotovitvami, kje poteka cesta in kje je bilo postavljeno kamenje, revident ne izpostavlja pravnih vprašanj, temveč dejanska, ta pa skladno s prvim in drugim odstavkom 85. člena ZUS-1 ne morejo biti predmet presoje v revizijskem postopku. Zato takšna vprašanja tudi ne morejo biti pomembna pravna vprašanja ter s tem razlog za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1. 8. Ker revident ni izkazal zatrjevanega pogoja za dovoljenost revizije iz drugega odstavka 83. člena ZUS-1, je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1. K II. točki izreka:
9. Izrek o stroških temelji na prvem odstavku 165. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1.