Jedro

Morebitna ugotovitev, da je bila tožnica nezmožna za delo zaradi druge bolezni kot jo je navedla osebna zdravnica, pravnega položaja tožnice pri uveljavljanju pravic iz zdravstvenega zavarovanja v nobenem primeru ne bi izboljšala ali spremenila.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrglo tožbo tožnice v delu, s katerim je zahtevala, da sodišče ugotovi njeno začasno nezmožnost za delo zaradi bolezni od 3. 1. 2007 do 19. 1. 2007. Ugotovilo je, da je njeno nezmožnost za delo za to obdobje ugotovila že njena osebna zdravnica. Zato ni podana pravna korist tožnice za vložitev tožbe in jo je na podlagi prvega odstavka 274. člena ZPP zavrglo.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožnice zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Strinjalo se je z dejanskimi ugotovitvami in pravno presojo prvostopnega sodišča. Ni podlage za ponovno odločanje o že odobrenem bolniškem staležu, ki je bil priznan iz istega vzroka – bolezen. Sama diagnoza (vrsta bolezni) pa na priznanje pravic iz zdravstvenega zavarovanja nima nobenega vpliva.

3. Zoper pravnomočni sklep sodišča druge stopnje vlaga tožnica revizijo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da ni bila seznanjena o kakršnemkoli pravnem sredstvu zoper odločitev osebne zdravnice o bolniškem staležu od 3. 1. 2007 do 19. 1. 2007 in tudi ni bila seznanjena z vrsto bolezni, zaradi katere ji je bil v tem času stalež odobren. Ne strinja se s stališčem sodišča, da diagnoza, to je vrsta bolezni, na priznanje pravic iz zdravstvenega zavarovanja, ne vpliva. Sodišče ni upoštevalo, da tožnica vtožuje ugotovitev kontinuirane začasne nezmožnosti za delo zaradi iste bolezni od 2. 12. 2006 dalje.

4. Revizija ni utemeljena.

5. Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji (prvi odstavek 367. člena ZPP v zvezi z 19. členom Zakona o delovnih in socialnih sodiščih – ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/2004). Stranke lahko vložijo revizijo tudi zoper sklep sodišča druge stopnje, s katerim je bil postopek pravnomočno končan (prvi odstavek 384. člena ZPP). Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijani sklep samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, pri čemer pazi po uradni dolžnosti na pravilno uporabo materialnega prava (371. člen v zvezi s četrtim odstavkom 384. člena ZPP).

6. Revizijsko sodišče se strinja z odločitvijo in utemeljitvijo nižjih sodišč, da za vložitev tožbe za priznanje nezmožnosti za delo zaradi bolezni za čas od 3. 1. 2007 do 19. 1. 2007 ni podana pravna korist (pravovarstvena potreba) tožnice. Ni namreč sporno, da je bil tožnici bolniški stalež za navedeno obdobje priznan. Za uveljavljanje pravic iz zdravstvenega zavarovanja pa ni bistveno, kdo je stalež odobril (osebni ali imenovani zdravnik oziroma zdravniška komisija) in kakšna je diagnoza bolezni, zaradi katere je stalež priznan.

7. Iz določb ZPP, ki navajajo pravni interes (predvsem 181., 274., 343. in 374. člen), izhaja, da je pravni interes (pravovarstvena potreba) podana tedaj, če je tožnik glede ravnanj toženca v negotovosti in če bo to negotovost odpravilo sodišče s sodbo. Tak interes je v socialnem sporu podan tudi tedaj, če tožnik izkazuje, da v postopku pri toženi stranki ni uspel z zahtevkom ali njegovim delom, v zvezi s katerim je vložil tožbo. Pravni interes mora sodišče ugotoviti po uradni dolžnosti. Če interes manjka, sodišče zavrže tožbo oziroma njen del (prvi odstavek 274. člena ZPP). V obravnavani zadevi tudi morebitna ugotovitev, da je bila tožnica nezmožna za delo zaradi druge bolezni kot jo je navedla osebna zdravnica, pravnega položaja tožnice pri uveljavljanju pravic iz zdravstvenega zavarovanja v nobenem primeru ne bi izboljšala ali spremenila.

8. Ker revizijski očitki niso utemeljeni je revizijsko sodišče v skladu z določbo 378. člena ZPP revizijo kot neutemeljeno zavrnilo.