Jedro

Izpodbijani sklep o zavrnitvi predloga za odložitev izvršbe je upravni akt procesne narave. Nanaša se na tek izvršilnega postopka po izdaji sklepa o dovolitvi izvršbe in ne vsebuje odločitve o pravici, obveznosti ali pravni koristi tožnikov, niti ne gre za sklep iz 2. odstavka 5. člena ZUS-1. Procesna predpostavka za odločanje o začasni odredbi v konkretnem upravnem sporu je obstoj dopustne tožbe.

Izrek

Tožba se zavrže. Zahteva za izdajo začasne odredbe se zavrže.

Obrazložitev

Toženka je z izpodbijanim sklepom zavrnila predlog tožnikov za odlog izvršbe odločbe št. 06122-2828/2009-9 (8203). Kot je razvidno iz obrazložitve sklepa, gre za odlog izvršbe odločbe gradbenega inšpektorja, ki je bila izdana 27. 11. 2009, in da tožnika prosita, naj upravni organ odloži odstranitev zidanega objekta do pridobitve gradbenega dovoljenja. Upravni organ ugotavlja, da za predlagani odlog izvršbe niso izpolnjeni pogoji iz 293. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), med drugim ni izkazan nastanek nepopravljive škode.

Upravni organ druge stopnje je pritožbo tožnikov zavrnil in v obrazložitvi med drugim pojasnil, da sta tožnika v obravnavani zadevi vložila tožbo zoper sklep o dovolitvi izvršbe, ki pa je bila s sklepom opr. št. I U 1153/2010-5 zavržena. Ker pritožnika v predlogu nista izkazala nepopravljive škode, ki bi nastala z izvršbo, je prvostopenjski upravni organ pravilno zavrnil njun predlog za izjemni odlog izvršbe.

Tožnika se s tako odločitvijo ne strinjata in v tožbi med drugim navajata, da sta objekt zgradila na svoji parceli, ki jo uporabljata za bivanje in pridobivanje hrane, da sta pridobila hišno številko, da je družina tukaj stalno prijavljena in da sta že na začetku leta vložila predlog za spremembo namembnosti zemljišča. Ko se je družina že naselila na parceli, je zemljišče postalo zanimivo tudi za KS ..., ki sedaj pritiska, da bi parcelo prepustila njej in jo uporabila za romsko naselje. Ker imata namen naknadno pridobiti gradbeno dovoljenje, predlagata, da sodišče odpravi oba upravna akta in odloži izvršbo do pravnomočne odločitve o stvari, ki se vodi pri naslovnem sodišču pod št. I U 722/2010. K 1. točki izreka Tožba ni dovoljena.

V skladu z določbo 1. odstavka 2. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06; v nadaljevanju ZUS-1) sodišče v upravnem sporu odloča le o zakonitosti tistih dokončnih upravnih aktov, s katerimi se posega v tožnikov pravni položaj, o zakonitosti drugih aktov pa le, če tako določa zakon. Upravni akt v smislu ZUS-1 je upravna odločba in drug javnopravni, enostranski, oblastveni posamični akt, izdan v okviru izvrševanja upravne funkcije, s katerim je organ odločil o pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika, pravne osebe ali druge osebe, ki je lahko stranka v postopku izdaje akta (2. odstavek 2. člena ZUS-1).

Navedeno pomeni, da v upravnem sporu ni mogoče izpodbijati vsakega upravnega akta, ampak le tistega, ki vsebuje vsebinsko odločitev o tožnikovi materialnopravno določeni pravici, obveznosti ali pravni koristi, če pa gre za akte, ki pomenijo zgolj procesno odločitev, so ti predmet presoje v upravnem sporu samo, če tako določa zakon.

Sodišče ugotavlja, da je v tem upravnem sporu izpodbijani sklep o zavrnitvi predloga za odložitev izvršbe upravni akt procesne narave. S predlogom za odložitev izvršbe, dovoljene s sklepom, v zvezi s katerim je tekel upravni spor pod opr. št. I U 1153/2010, sta tožnika želela doseči začasno zadržanje oz. prekinitev že začetega izvršilnega postopka iz razlogov po 3. odstavku 293. člena ZUP (Uradni list RS, št. 80/99 in naslednji). Gre za institut, o katerem se odloča s sklepom – glede na določbo 1. in 2. odstavka 226. člena ZUP se s sklepom odloča o vprašanjih, ki se tičejo postopka oz. se kot postranska vprašanja pojavijo v zvezi z njegovo izvedbo ter se o njih ne odloča z odločbo.

Izpodbijani sklep se tako nanaša na tek izvršilnega postopka po izdaji sklepa o dovolitvi izvršbe in ne vsebuje odločitve o pravici, obveznosti ali pravni koristi tožnikov. To je vseboval že izvršilni naslov – inšpekcijska odločba z dne 27. 11. 2009, v kateri jima je bila naložena odstranitev nelegalno zgrajenega objekta. Iz tožbenih navedb tudi ni razvidno, da bi izpodbijani sklep kakorkoli spreminjal to obveznost in s tem posegal vanjo. Nenazadnje pa niti iz omenjene določbe 3. odstavka 293. člena ZUP ne izhaja, da bi bila odložitev izvršbe pravica zavezanca – ta se namreč odloži le izjemoma, če so za to izpolnjeni zahtevani pogoji (tako Vrhovno sodišče RS v sklepu opr. št. I Up 253/2009 z dne 9. 7. 2009).

Glede na navedeno v obravnavanem primeru ne gre za upravni akt, s katerim bi se posegalo v pravni položaj tožnikov, niti za sklep iz 2. odstavka 5. člena ZUS-1, ki določa, da se v upravnem sporu lahko izpodbijajo tisti sklepi, s katerimi je bil postopek odločanja o izdaji upravnega akta obnovljen, ustavljen ali končan.

Ker je tožba vložena zoper upravni akt, ki ga v upravnem sporu ni mogoče izpodbijati, je sodišče v skladu z določbo 4. točke 1. odstavka 36. člena ZUS-1 tožbo zavrglo. Tako odločitev je v podobnih primerih potrdilo tudi Vrhovno sodišče RS (sklepa I Up 447/2008 z dne 22. 10. 2009, I Up 263/2010 z dne 1. 12. 2010).

K 2. točki izreka V skladu z določbo 2. odstavka 32. člena ZUS-1 sodišče na tožnikovo zahtevo odloži izvršitev izpodbijanega akta do izdaje pravnomočne odločbe, če bi se z njegovo izvršitvijo tožniku prizadela težko popravljiva škoda.

Navedeno pomeni, da je procesna predpostavka za odločanje o predlagani začasni odredbi v konkretnem upravnem sporu obstoj dopustne tožbe. Ker je bilo zanjo ugotovljeno, da ni dovoljena, je sodišče že iz tega razloga zavrglo tudi v njej predlagano začasno odredbo in se ni ukvarjalo z ostalimi procesnimi predpostavkami za njeno obravnavanje glede na to, da je bilo o isti začasni odredbi odločeno tudi v zadevi s opr. št. I U 722/2010, kjer je bila s sklepom z dne 16. 12. 2010 zavržena.