Jedro

Odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo (enajstletni otrok je utrpel obtolčenino možganov, zlom lobanjskega dna, izliv krvi v desni čelni reženj možganov, rano na čelu, udarnine na prsnem košu, trebuhu in obeh stegnih ter glavi in zlom leve goleni).

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je toženo stranko zavezalo, da mora tožniku plačati 10,669.651 SIT odškodnine z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 21.12.2001. Višji zahtevek je zavrnilo, toženi stranki pa naložilo, da mora tožniku povrniti 610.405 SIT stroškov postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 21.12.2001 dalje.

Pritožbeno sodišče je pritožbama pravdnih strank delno ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da mora tožena stranka tožniku plačati 10,509.606 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 21.12.2001 dalje, višji zahtevek pa se zavrne. Sicer je pritožbi zoper odločitev o glavni stvari zavrnilo in v nespremenjenem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (pritožbama zoper stroškovno odločbo pa je ugodilo in sodbo v tem delu razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek). Ugotovilo je, da znaša pravična denarna odškodnina za telesne bolečine 3,000.000 SIT, za strah 1,000.000 SIT, za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti 9,000.000 SIT in za duševne bolečine zaradi skaženosti 1,800.000 SIT. K skupnemu znesku 14,800.000 SIT je prištelo še 400.000 SIT premoženjske škode, vsoto (15,200.000 SIT) zmanjšalo za 20% tožnikov prispevek k škodnemu dogodku, od tako dobljenega zneska 12,160.000 SIT pa je odštelo valoriziran del že plačane odškodnine (1,650.394 SIT).

Zoper sodbo pritožbenega sodišča je tožnik vložil revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Meni, da je upravičen do celotnega zahtevanega zadoščenja, saj je utrpel politraumo, katere posledice ga bodo spremljale vse življenje. Ob škodnem dogodku je bil star komaj enajst let, pri dvajsetih letih (kolikor jih ima sedaj) pa je nesposoben za kakršnokoli pridobitno delo. Upravičen je do celotnega zahtevanega zadoščenja za telesne bolečine, saj jih bo trpel vse življenje. Prenizka je tudi odškodnina za strah, prav tako odškodnina za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti.

Revizija je bila vročena toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila in Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije.

Revizija ni utemeljena.

Temeljni načeli za odmero odškodnine za nepremoženjsko škodo sta načelo individualizacije višine odškodnine in načelo objektivne pogojenosti višine odškodnine. Načelo individualizacije zahteva upoštevanje stopnje in trajanja bolečin in strahu, izhaja pa iz spoznanja, da je posameznik neponovljiva in nerazdružljiva celota telesne in duševne biti (zato vsak specifično doživlja svojo telesno in duševno celovitost in posege vanjo). Načelo objektivne pogojenosti višine odškodnine pa terja upoštevanje objektivnih materialnih možnosti družbe ter sodne prakse v podobnih primerih nepremoženjskih škod. Izraža tudi ustavni načeli enakosti pred zakonom in enakega varstva pravic (enaki primeri se morajo obravnavati enako, različni pa različno). Sodišče druge stopnje je pravilno upoštevalo obe načeli. Natančno in izčrpno ugotovljene konkretnosti in specifičnosti tega primera (nad katerimi izstopa tudi to, da je bil tožnik ob škodnem dogodku star komaj enajst let) je ob upoštevanju sodne prakse v podobnih primerih tudi pravilno pravno ovrednotilo. Zneski odškodnin za posamezne oblike nepremoženjske škode in tudi končen (skupen) znesek zadoščenja pravilno odsevajo razmerja med manjšimi, večjimi in katastrofalnimi škodami ter odškodninami zanje (200. in 203. člen Zakona o obligacijskih razmerjih - Uradni list SFRJ, št. 29/78 - 57/89).

Ker je pritožbeno sodišče pravilno uporabilo materialno pravo, je revizijsko sodišče revizijo zavrnilo (378. člen Zakona o pravdnem postopku - Uradni list RS, št. 26/99 - 2/2004).