Jedro

iz obrazložitve sodišča druge stopnje izhaja, da je bilo zadevno zemljišča na dan sklenitve Pogodbe obremenjeno s hipotekami, kar je po materialnopravni presoji Vrhovnega sodišča odločilni razlog za zavrnitev tožbenega zahtevka za izročitev bremen prostih nepremičnin in izstavitev ustreznega zemljiškoknjižnega dovolila, kateremu tožeča stranka z revizijo ni oporekala, pri čemer tudi ni pojasnila (substancirala) podlage za prenehanje bremen na vtoževanih nepremičninah.

Revizijski očitek, da je sodišče druge stopnje zmotno uporabilo materialno pravo, je revidentka oprla na kršitve nekaterih temeljnih načel obligacijskega prava: na kršitev dolžnosti izpolnitve pogodbene obveznosti (iz 9. člena OZ), načela enake vrednosti dajatev (iz 8. člena OZ) ter načela vestnosti in poštenja (iz 5. člena OZ). Temeljna načela obligacijskega prava so sicer podlaga in usmeritev za razlago zakona ter za ravnanje vseh udeležencev obligacijskega razmerja, v primeru spora pa tudi za odločanje v njem. Vendar pa gre pri navedbah revidentke za posplošeno sklicevanje na navedena načela, katerega ni mogoče upoštevati, saj revidentka obligacijskim pravnim normam ni dala konkretne, dovolj določene vsebine, ki bi kazala na zmotno pravno oceno sodišča druge stopnje. Revidentka je sicer navedla nekatera dejstva, vendar pa njihovega neupoštevanja ni uspela povezati z abstraktnim dejanskim stanom 9., 8. in 5. člena OZ. Poleg tega je revizijsko sodišče upoštevalo, da za kršitev navedenih temeljnih načel v I. poglavju OZ niso predpisane sankcije, kar pomeni, da samo na njihovi podlagi, brez povezave z drugimi določbami OZ, če te obstajajo, ni mogoče poseči v pravna razmerja (pravice) tretjih.

Izrek

I. Revizija se zavrne.

II. Tožeča stranka sama krije stroške revizije.

III. Tožeča stranka mora v 15 dneh od vročitve te sodbe povrniti stranski intervenientki na strani tožene stranke 4.272,44 EUR stroškov revizijskega odgovora (z morebitnimi zakonskimi zamudnimi obrestmi od 16-ega dne).

Obrazložitev

**Dosedanji potek postopka**

1. Vrhovno sodišče je v tej zadevi enkrat že odločalo. Potem ko je sodišče prve stopnje zavrnilo tako primarni tožbeni zahtevek za ugotovitev obstoja terjatve – izločitvene pravice na štirih nepremičninah v stanovanjskem objektu C. in za ugotovitev plačila celotne kupnine za te nepremičnine (II.1. točka izreka odločbe), za izstavitev za bremen prosti vpis lastninske pravice sposobno zemljiškoknjižno listino (II.2. točka izreka odločbe) ter za izročitev gradbenega in uporabnega dovoljenja ter certifikatov, garancijskih listov in izjav o skladnosti (II.3. točka izreka odločbe), kot tudi podredni tožbeni zahtevek za izročitev štirih bremen prostih nepremičnin v stanovanjskem objektu C. proti plačilu 44.291,95 EUR preostanka kupnine (III.1. točka izreka odločbe), za izstavitev za bremen prosti vpis lastninske pravice sposobno zemljiškoknjižno listino (III.2. točka izreka odločbe) ter za izročitev gradbenega in uporabnega dovoljenja ter certifikatov, garancijskih listov in izjav o skladnosti (III.3. točka izreka odločbe), ter potem ko je sodišče druge stopnje delno ugodilo pritožbi tožeče stranke in odločbo sodišča prve stopnje v II.1. točki izreka spremenilo tako, da je tožbo v tem delu zavrglo (I.a. točka izreka sodbe), medtem ko je v preostalem delu pritožbo zavrnilo ter v nespremenjenem delu potrdilo II. in III. točko izreka sodbe sodišča prve stopnje (I.b. točka izreka sodbe), je Vrhovno sodišče s sklepom III Ips 47/2014-3 z dne 16. 6. 2015 in popravnim sklepom III Ips 47/2014-4 z dne 7. 7. 2016 zavrnilo revizijo v delu, v katerem je tožnica izpodbijala I.a. točko izreka sodbe sodišča druge stopnje (I. točka izreka sklepa), medtem ko je reviziji v preostalem delu ugodilo, sodbo sodišča druge stopnje razveljavilo v I.b. in II. točki izreka ter mu zadevo v tem delu vrnilo v novo sojenje (II. točka izreka sklepa).

2. Sodišče prve stopnje je v ponovljenem postopku toženi stranki (ob upoštevanju popravnega sklepa) naložilo izročitev štirih nepremičnin v stanovanjskem objektu C. proti plačilu 44.291,95 EUR preostanka kupnine (I.1. točka izreka sodbe), izstavitev za vpis lastninske pravice sposobno zemljiškoknjižno listino (I.2. točka izreka sodbe) ter izročitev gradbenega in uporabnega dovoljenja ter certifikatov, garancijskih listov in izjav o skladnosti (I.3. točka izreka sodbe), medtem ko je tožbeni zahtevek za izročitev bremen prostih nepremičnin in izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila za bremen prosti vpis [lastninske pravice] v zemljiško knjigo za iste nepremičnine zavrnilo (II. točka izreka sodbe).

3. Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbe tožeče stranke, tožene stranke in stranske intervenientke na strani slednje ter potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (I. točka izreka sodbe), pri čemer je odločilo, da tožeča stranka in stranska intervenientka na strani tožene stranke sami nosita svoje stroške pritožbenega postopka (III. točka izreka sodbe).

4. Tožeča stranka je zoper sodbo sodišča druge stopnje vložila revizijo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in zmotne uporabe materialnega prava. Prvenstveno je predlagala ugoditev reviziji s spremembo sodb sodišč nižjih stopenj in ugoditvijo tožbenemu zahtevku, podrejeno pa ugoditev reviziji z razveljavitvijo sodb sodišč nižjih stopenj in vrnitvijo zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Pri tem je priglasila stroške revizijskega postopka z morebitnimi zakonskimi zamudnimi obrestmi.

5. Tožeča stranka je hkrati z revizijo vložila predlog za dopustitev revizije, ki pa ga je Vrhovno sodišče kot nedovoljenega zavrglo (s sklepom III DoR 9/2018 z dne 20. 3. 2018). Ker označena vrednost spornega predmeta presega vrednost (200.000,00 EUR) iz 490. člena ZPP, je namreč revizija dovoljena brez dopustitve.

6. Revizija je bila vročena toženi stranki in stranski intervenientki na njeni strani. Slednja je v obrazloženem odgovoru prerekala revizijske navedbe in predlagala zavrnitev revizije kot neutemeljene. Pri tem je priglasila stroške revizijskega postopka z morebitnimi zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Uporaba ZPP(-E)

7. Sodba, s katero se je končal postopek pred sodiščem prve stopnje, je bila (v ponovljenem postopku) izdana 18. 4. 2017, kar je pred 14. 9. 2017, ko se je začel uporabljati Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 10/2017; v nadaljevanju ZPP-E). Zato se je postopek pred Vrhovnim sodiščem (na podlagi 125. člena ZPP-E) opravil po določbah ZPP, ki so se uporabljale do začetka uporabe ZPP-E. **Povzetek pravno relevantnih dejanskih ugotovitev**

8. Tožnica (kot kupka) in toženka (kot prodajalka) sta sklenili prodajno pogodbo CEDO 195/08 za nepremičnine v stanovanjskem objektu C. (v nadaljevanju Pogodbo). Tožnica kupnine ni plačala v celoti (ni plačala razlike 44.291,95 EUR). Toženka tožnici ni izročila nepremičnin niti ji ni izstavila dovolila za vpis lastninske pravice na nepremičninah v zemljiško knjigo. V njej je kot lastnica nepremičnin vpisana toženka.

9. Nad toženko se je 18. 11. 2010 začel stečajni postopek. Stečajni upravitelj od Pogodbe ni odstopil. **Presoja sodišč prve in druge stopnje**

10. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da iz notarskega zapisa v spisu izhaja, da je tožeča stranka do njegove sestave (11. 10. 2010) poravnala kupnino v višini 360.742,04 EUR, ne pa tudi razlike v višini 44.291,95 EUR (do zneska celotne kupnine 405.033,99 EUR), ki naj bi jo poravnala ob hkratni izstavitvi zemljiškoknjižnega dovolila s strani tožene stranke.

11. Ker stečajni upravitelj od Pogodbe ni odstopil, ta še vedno velja. Zato je tožeča stranka ob plačilu še dolgovanega zneska upravičena do izročitve štirih nepremičnin v stanovanjskem objektu C., izstavitve zemljiškoknjižnega dovolila za vpis lastninske pravice in izročitve pripadajočih listin.

12. Sodišče druge stopnje je dodalo, da iz trditvene podlage strank izhaja, da so bile na zemljišču vknjižene hipoteke, preden sta stranki sklenili Pogodbo. Zato bi bile z ugoditvijo tožbenemu zahtevku za izročitev bremen prostih nepremičnin in za izstavitev za bremen prosti vpis lastninske pravice sposobno zemljiškoknjižno listino (to je brez vpisanih hipotek) poseženo v pravice tretjih oseb, ki niso stranke zadevnega spora.

**Revizijske navedbe**

13. Revidentka je navedla, da naj bi bila zavrnitev tožbenega zahtevka za izročitev s hipotekami neobremenjenih nepremičnin (ter na bremen prost vpis lastninske pravice na nepremičninah po kupni pogodbi) nepravilna in nezakonita. Uveljavljala je procesno kršitev, ki naj bi bila v tem, da je obrazložitev glede zavrnitve zahtevka za »izbris hipotek« na kupljenih nepremičninah pomanjkljiva oziroma navidezna. Uveljavljala je tudi zmotno uporabo materialnega prava, ki naj bi se kazala v kršitvi dolžnosti izpolnitve pogodbene obveznosti (stečajni upravitelj naj bi bil v stečajnem postopku dolžan z DUTB dogovoriti izbris hipotek na nepremičninah tožeče stranke), v kršitvi načela enake vrednosti dajatev (kupljene nepremičnine naj bi bile zaradi vpisanih hipotek »ničvredne«, zaradi česar naj bi tožeča stranka za visoko kupnino ne prejela vrednostnega ekvivalenta) ter v kršitvi načela vestnosti in poštenja (zaradi protipravnega zavlačevanja z izpolnitvijo obveznosti in nedopustnega ravnanja stečajnega upravitelja). Posledično naj bi bila izpodbijana sodba nasprotna pravni logiki, arbitrarna, nepravična in nasprotna načelu pravne države.

**Presoja utemeljenosti revizije**

14. Vrhovno sodišče preizkusi sodbo sodišča druge stopnje samo v izpodbijanem delu in v mejah v reviziji uveljavljanih razlogov (prvi odstavek 371. člena ZPP).

**Glede procesne kršitve**

15. Revizijski očitek, da je obrazložitev sodišča prve stopnje, da bi izročitev bremen prostih nepremičnin in izstavitev listine za bremen prosti vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo posegla v pridobljene pravice tretjih oseb, pavšalna in nezadostna, obrazložitev sodišča druge stopnje, ki je temu pritrdila, pa navidezna, ni utemeljen. Argumentacija sodišča druge stopnje, ki je predmet revizijskega preizkusa, je sicer zelo skopa, vendar zadostna. Iz nje (iz zaključka, da bi sodišče z ugoditvijo tožbenemu zahtevku brez vpisanih hipotek »poseglo v pravice tretjih oseb, ki niso stranke te pravde«) je namreč mogoče razbrati razlog, iz katerega (zaradi varstva dobrovernega tretjega kot pridobitelja hipotek na zemljišču, na katerem se je zgradil Stanovanjsko poslovno trgovski kompleks C.) je sodišče druge stopnje zavrnilo pritožbo tožeče stranke in kateremu je le-ta z revizijo oporekala.

16. Vendar pa iz obrazložitve sodišča druge stopnje (iz zadnjega stavka 10. točke obrazložitve njegove odločbe) izhaja tudi, da je bilo zadevno zemljišča na dan sklenitve Pogodbe obremenjeno s hipotekami (kot to izhaja iz šeste alineje njenega I.1. člena), kar je po materialnopravni presoji Vrhovnega sodišča odločilni razlog za zavrnitev še spornega dela tožbenega zahtevka (za izročitev bremen prostih nepremičnin in izstavitev ustreznega zemljiškoknjižnega dovolila), kateremu tožeča stranka z revizijo ni oporekala, pri čemer tudi ni pojasnila (substancirala) podlage za prenehanje bremen na vtoževanih nepremičninah.

**Glede materialnega prava**

17. Revizijski očitek, da je sodišče druge stopnje zmotno uporabilo materialno pravo, je revidentka oprla na kršitve nekaterih temeljnih načel obligacijskega prava: na kršitev dolžnosti izpolnitve pogodbene obveznosti (iz 9. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ)), načela enake vrednosti dajatev (iz 8. člena OZ) ter načela vestnosti in poštenja (iz 5. člena OZ). Temeljna načela obligacijskega prava so sicer podlaga in usmeritev za razlago zakona ter za ravnanje vseh udeležencev obligacijskega razmerja, v primeru spora pa tudi za odločanje v njem.2 Vendar pa gre pri navedbah revidentke za posplošeno sklicevanje na navedena načela, katerega ni mogoče upoštevati, saj revidentka obligacijskim pravnim normam ni dala konkretne, dovolj določene vsebine, ki bi kazala na zmotno pravno oceno sodišča druge stopnje. Revidentka je sicer navedla nekatera dejstva, vendar pa njihovega neupoštevanja ni uspela povezati z abstraktnim dejanskim stanom 9., 8. in 5. člena OZ. Gre v glavnem za ponovitev pritožbenih navedbe, pri čemer pa revidentka ni uveljavljala, da nanje ni dobila odgovora pritožbenega sodišča. Poleg tega je revizijsko sodišče upoštevalo, da za kršitev navedenih temeljnih načel v I. poglavju OZ niso predpisane sankcije, kar pomeni, da samo na njihovi podlagi, brez povezave z drugimi določbami OZ, če te obstajajo, ni mogoče poseči v pravna razmerja (pravice) tretjih.3 **Glede ustavnih pravic**

18. Pri revidentkinem zaključku o kršitvi načela pravne države (iz 2. člena Ustave), enakega varstva pravic (iz 22. člena Ustave) in pravice do zasebne lastnine (iz 33. člena Ustave) gre za ponovitev (posplošenih) očitkov, na katere je Vrhovno sodišče odgovorilo v sklepu III Ips 47/2014-3 z dne 16. 6. 2015 (v 23. točki njegove obrazložitve) v zvezi s popravnim sklepom III Ips 47/2014-4 z dne 7. 9. 2016. Vendar revidentka odgovora Vrhovnega sodišča, očitno, ni upoštevala, saj je očitke zgolj ponovila, ne da bi jih povezala s konkretnimi, ugotovljenimi pravno pomembnimi dejstvi, da bi jih bilo mogoče preizkusiti (in morebiti upoštevati).

**Odločitev o reviziji**

19. Vrhovno sodišče je s tem odgovorilo na revizijske navedbe, ki so bile po njegovi materialnopravni presoji bistvene za odločitev.

20. Ker glede na obrazloženo niso podani uveljavljani revizijski razlogi, je Vrhovno sodišče v skladu s 378. členom ZPP revizijo tožnice kot neutemeljeno zavrnilo (I. točka izreka).

**Odločitev o stroških revizijskega postopka**

21. Ker revidentka z revizijo ni uspela, v skladu s prvim odstavkom 165. člena ZPP in v povezavi s prvim odstavkom 154. člena ZPP sama krije njene stroške (II. točka izreka).

22. Ker revidentka z revizijo ni uspela, mora v skladu s 155. členom ZPP respondentki (stranski intervenientki na strani tožene stranke) povrniti 4.272,44 EUR stroškov revizijskega odgovora (III. točka izreka), ki jih sestavlja 3.482,00 EUR nagrade za postopek z revizijo, 20,00 EUR pavšalnega zneska za plačilo poštnih in telekomunikacijskih storitev ter 770,44 EUR priglašenega 22% davka na dodano vrednost, z morebitnimi zakonskimi zamudnimi obrestmi.

23. Vrhovno sodišče respondentki ni priznalo sodnih taks za odgovor na revizijo, saj iz podatkov spisa ni razvidno njihovo plačilo, kar ni presenetljivo, saj s Taksno tarifo Zakona o sodnih taksah (ZST-1) za vložitev odgovora na revizijo ni več predpisano plačilo sodne takse.4 1 Glej sodbo Vrhovnega sodišča II Ips 66/2002 z dne 24. 10. 2002 in sklep istega sodišča II Ips 24/2017 z dne 5. 3. 2018. 2 Primerjaj sodbo Vrhovnega sodišča II Ips 66/2002 z dne 24. 10. 2002. 3 Tarifna številka 1.1.3. ZST-1 (Izredna pravna sredstva).