Jedro

Določba 3. člena vsakokratnih Splošnih pogojev se nahaja v delu A Splošnih pogojev, ki velja za vse nevarnostne vire.

Izključitev po določbi 6. točke tretjega odstavka 3. člena vsakokratnih Splošnih pogojev velja za vse nevarnostne vire, tudi za miniranje, ki je urejeno v četrtem odstavku 5. člena vsakokratnih Splošnih pogojev. Glede na to ni podano zavarovalno kritje za škodo, ki je posledica dalj časa trajajočega vplivanja dejavnosti (miniranja) zavarovanca.

Izrek

Reviziji se ugodi, sodba sodišča druge stopnje in II. točka izreka sodbe sodišča prve stopnje se spremenita tako, da se zavrne tožbeni zahtevek, ki se glasi: „Tožena stranka Zavarovalnica, je dolžna tožeči stranki S., plačati odškodnino v višini 30.691,36 EUR, skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od: - zneska 5.904,36 EUR od 31. 07. 2008 dalje do plačila, - zneska 24.787,00 EUR od 24. 06. 2011 dalje do plačila.“ Tožeča stranka mora v 15 dneh od vročitve te sodbe povrniti toženi stranki njene stroške postopka v znesku 2.805,26 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti, določenega v tej točki izreka.

Obrazložitev

Dosedanji potek postopka.

1. Tožeča stranka (podjetnik) je od tožene stranke (zavarovalnice) v delu, relevantnem za odločitev o reviziji, na podlagi zavarovanja odgovornosti vtoževala vračilo izplačane odškodnine za škodo, ki je nastala na objektih pri opravljanju dejavnosti tožeče stranke zaradi seizmičnega vplivanja miniranja v kamnolomu A. 2. Sodišče prve stopnje je z delno sodbo tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine v višini 49.195,76 EUR z zamudnimi obrestmi zavrnilo (I. točka izreka), medtem ko je z vmesno sodbo razsodilo, da je tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine v višini 30.691,36 EUR z zamudnimi obrestmi glede podlage utemeljen (II. točka izreka). Izrek o stroških je pridržalo za končno odločbo (III. točka izreka). Sodišče druge stopnje je pritožbo tožene stranke zavrnilo in potrdilo izpodbijano vmesno sodbo sodišča prve stopnje (I. točka izreka). Glede pritožbenih stroškov je odločilo, da jih vsaka stranka nosi sama (II. točka izreka).

3. Vrhovno sodišče je na predlog tožene stranke s sklepom III DoR 101/2013 z dne 12. 2. 2014 dopustilo revizijo glede vprašanja, ali je po dogovorjenih Splošnih pogojih za zavarovanje odgovornosti (PG-odg/99-12, PG-odg/04-12 in PG-odg/07-1) podano zavarovalno kritje za škodo, ki je posledica dalj časa trajajočega vplivanja dejavnosti zavarovanca, čeprav ne gre za nenaden in presenetljiv ter od pogodbene stranke neodvisen dogodek (nesrečo).

4. Po dopustitvi revizije je tožena stranka zoper sodbo sodišča druge stopnje vložila revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava (3. točka prvega odstavka 370. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP).

5. Sodišče je revizijo vročilo tožeči stranki, ki v odgovoru predlaga njeno zavrnitev.

Ugotovljeno dejansko stanje.

6. Sodišči prve in druge stopnje sta svojo odločitev oprli na naslednja pravno odločilna dejstva: - Tožeča stranka je kot edini izvajalec miniranja v kamnolomu V. P. kontinuirano izvajala dejavnost miniranja od aprila 2004 dalje.

- Na objektih je nastala škoda.

- Tožeča stranka je imela pri toženi stranki od leta 2004 do leta 2008 sklenjeno zavarovanje civilne odgovornosti, in sicer po štirih policah ter po Splošnih pogojih za zavarovanje odgovornosti PG-odg/99-12, PG-odg/04-12 in PG-odg/07-1 (v nadaljevanju (vsakokratni) Splošni pogoji).

- Police so bile sklenjene za zavarovanje odgovornosti za storitve težke gradbene mehanizacije, prevozov, rušenja zgradb in zemeljska dela, z doplačilom za geološka raziskovanja.

- Določila za vse nevarnostne vire („splošna določila“) se nahajajo v 1.-3. členu vsakokratnih Splošnih pogojev.

- V skladu z določbo prvega odstavka 1. člena vsakokratnih Splošnih pogojev (zavarovana nevarnost) zavarovalnica jamči za škodo zaradi civilno pravnih odškodninskih zahtevkov, ki jih tretje osebe uveljavljajo proti zavarovancu zaradi nenadnega in presenetljivega dogodka (nesreče), ki izvira iz dejavnosti, lastnosti in pravnega razmerja, navedenega v polici in ki ima za posledico: 1) telesne poškodbe, obolenje ali smrt osebe (poškodovanje oseb); 2) uničenje, poškodbo ali izginitev stvari (poškodovanje stvari).

- V skladu z določbo 6. točke tretjega odstavka 3. člena vsakokratnih Splošnih pogojev (izključitve) so iz zavarovanja izključeni odškodninski zahtevki zaradi škode na stvareh, če je škoda posledica vplivanja temperature, plina, pare, vlage, padavin, dima, saj, prahu, tresenja, ropota ipd. (emisije), če to vplivanje počasi škodljivo učinkuje.

- Določila za posamezne nevarnostne vire se med drugim nahajajo v 5. členu vsakokratnih Splošnih pogojev, ki obravnava gradbeno, montažno in podobno dejavnost. - V skladu z določbo četrtega odstavka 5. člena vsakokratnih Splošnih pogojev (gradbena, montažna in podobna dejavnost) zavarovanje obsega tudi odgovornost zaradi miniranja, pri čemer pa je izključena škoda na stvareh: 1) če je po naravi dela treba računati na poškodovanje stvari, kljub izpolnjevanju varnostnih predpisov; 2) če gre za stvari, ki so bile ob miniranju oddaljene manj kot 75 m od točke miniranja, če ni drugače dogovorjeno (prva poved); zavarovalnica jamči za vsa miniranja, opravljena pri eni gradnji oziroma projektu največ do višine zavarovalne vsote, navedene v polici (druga poved).

Revizijske navedbe.

7. Tožena stranka v reviziji zatrjuje zmotno uporabo materialnega prava. Opozarja, da Splošne pogoje sestavljajo trije deli, in sicer del A, ki velja za vse nevarnostne vire, del B, ki velja za posamezne nevarnostne vire, in del C, ki je splošni del. V delu A Splošnih pogojev naj bi šlo za splošne določbe, ki jih deloma vsebuje že Obligacijski zakonik (v nadaljevanju OZ, 1. člen), deloma pa naj bi šlo za določbe, ki določajo razširitve (2. člen) in izključitve (3. člen) zavarovanja. V delu B Splošnih pogojev naj bi šlo za določbe posameznih nevarnostnih virov glede na specifično dejavnost, s katero se ukvarja zavarovanec. Za tožečo stranko naj bi tako veljale določbe 5. člena Splošnih pogojev, ki podrobneje urejajo gradbeno, montažno in podobno dejavnost. Te določbe naj ne bi v ničemer izključevale splošnih določb (i.e. 1.-3. člena Splošnih pogojev), temveč naj bi jih le dopolnjevale.

8. Tožena stranka v reviziji očita tudi bistveno kršitev določb pravdnega postopka. Ker ta očitek presega okvir dopuščenega vprašanja, Vrhovno sodišče nanj ne odgovarja.

9. Tožeča stranka v odgovoru na revizijo navaja, da naj bi tožena stranka z dikcijo četrtega odstavka 5. člena Splošnih pogojev dopuščala možnost, da je miniranje lahko dlje časa trajajoča dejavnost, torej delo, ki se opravlja ali ponavlja daljše časovno obdobje, ter da naj bi iz zavarovalnih pogojev jasno izhajalo, da zavarovalnica jamči tudi za škodo, nastalo ob takšnem miniranju.

Presoja utemeljenosti revizije.

10. Revizija je utemeljena.

11. V obravnavanem primeru je sporen obstoj zavarovalnega kritja za škodo, ki je posledica dalj časa trajajočega vplivanja dejavnosti zavarovanca. Kot že zapisano zgoraj, so v skladu z določbo 6. točke tretjega odstavka 3. člena vsakokratnih Splošnih pogojev iz zavarovanja izključeni odškodninski zahtevki zaradi škode na stvareh, če je škoda posledica vplivanja temperature, plina, pare, vlage, padavin, dima, saj, prahu, tresenja, ropota ipd. (emisije), če to vplivanje počasi škodljivo učinkuje.

12. Sodišče druge stopnje (6. točka obrazložitve sodbe) je potrdilo pravilnost presoje sodišča prve stopnje (9. točka obrazložitve delne in vmesne sodbe), da citirana določba (6. točke tretjega odstavka) 3. člena v obravnavanem primeru ne pride v poštev. Ponovno je izpostavilo, da zaradi specifične dejavnosti, ki jo tožeča stranka opravlja in za katero je tožena stranka vedela, saj je z njo ves čas sklepala enake police, za presojo spornega razmerja veljajo določbe Splošnih pogojev, ki v 5. členu obravnavajo gradbeno, montažno in podobne dejavnosti. Zaradi te specialne določbe 5. člena Splošnih pogojev pa naj se tožena stranka ne bi mogla sklicevati na splošno določbo iz (6. točke tretjega odstavka) 3. člena Splošnih pogojev, ki obravnava izključitve iz zavarovanja.

13. Tožena stranka v reviziji utemeljeno očita, da je presoja sodišča druge stopnje (in sodišča prve stopnje) materialnopravno zmotna. Določba 3. člena vsakokratnih Splošnih pogojev se nahaja v delu A Splošnih pogojev, ki velja za vse nevarnostne vire in ne zgolj za tiste nevarnostne vire, ki niso posebej urejeni. Določba 3. člena vsakokratnih Splošnih pogojev torej velja tudi za posamezne nevarnostne vire, ki so urejeni v delu B Splošnih pogojev. Med nevarnostnimi viri, urejenimi v delu B Splošnih pogojev, so med drugim gradbena, montažna in podobna dejavnost (5. člen Splošnih pogojev) oziroma konkretneje miniranje (četrti odstavek 5. člena Splošnih pogojev). Obrazloženo pomeni, da sporna določba 6. točke tretjega odstavka 3. člena vsakokratnih Splošnih pogojev velja tudi za nevarnostni vir, ki je urejen v četrtem odstavku 5. člena Splošnih pogojev. Kot pravilno opozarja tožena stranka v reviziji, se ureditev, ki velja za vse nevarnostne vire, in ureditev, ki velja za posamezen nevarnostni vir, dopolnjujeta. Izključitev določene škode iz zavarovanja po prvi povedi četrtega odstavka 5. člena vsakokratnih Splošnih pogojev tudi ni v nasprotju z izključitvijo po 6. točki tretjega odstavka 3. člena vsakokratnih Splošnih pogojev. Tovrstne izključitve lahko obstajajo druga ob drugi. Prav tako dikcija iz druge povedi četrtega odstavka 5. člena vsakokratnih Splošnih pogojev, da „zavarovalnica jamči za vsa miniranja“, ni v nasprotju z izključitvijo po 6. točki tretjega odstavka 3. člena vsakokratnih Splošnih pogojev. Tudi ne gre za primer, ko zavarovalno kritje zaradi navedenih izključitev po vsakokratnih Splošnih pogojih nikoli ne bi moglo biti podano; da bi bile te izključitve v nasprotju z določbo 121. člena OZ, tožeča stranka niti ni uveljavljala.

14. Izključitev po določbi 6. točke tretjega odstavka 3. člena vsakokratnih Splošnih pogojev torej velja za vse nevarnostne vire, tudi za miniranje, ki je urejeno v četrtem odstavku 5. člena vsakokratnih Splošnih pogojev. Glede na to ni podano zavarovalno kritje za škodo, ki je posledica dalj časa trajajočega vplivanja dejavnosti (miniranja) zavarovanca.

Odločitev o reviziji.

15. S tem je Vrhovno sodišče odgovorilo na očitke, ki so bili odločilnega pomena za odločitev o dopuščeni reviziji.

16. Ker je Vrhovno sodišče ugotovilo, da je bilo materialno pravo zmotno uporabljeno, je reviziji ugodilo in spremenilo izpodbijano sodbo sodišča druge stopnje ter II. točko izreka sodbe sodišča prve stopnje tako, da je zavrnilo tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine v višini 30.691,36 EUR z zamudnimi obrestmi (prvi odstavek 380. člena ZPP, I. točka izreka). V postopku pred sodiščema prve in druge stopnje je bilo ugotovljeno, da je tožeča stranka v kamnolomu kontinuirano izvajala dejavnost miniranja, posledično pa je na objektih nastala škoda. Ker je v obravnavanem primeru podan primer izključitve iz zavarovanja za škodo, ki je posledica dalj časa trajajočega vplivanja dejavnosti miniranja tožeče stranke, tožeča stranka s tožbenih zahtevkom na podlagi zavarovanja odgovornosti ne more uspeti.

17. Ker je Vrhovno sodišče spremenilo izpodbijano sodbo sodišča druge stopnje, je na podlagi 154. in 155. člena ZPP odločilo o stroških vsega postopka (drugi odstavek 165. člena ZPP, II. točka izreka). Tožeča stranka je upoštevaje ZPP oziroma Zakon o odvetniški tarifi (v nadaljevanju ZOdvT) v zvezi z drugim odstavkom 20. člena Odvetniške tarife (Uradni list RS, št. 2/2015) dolžna povrniti toženi stranki stroške postopka pred sodiščem prve stopnje (materialni stroški v višini 20,00 EUR od priglašenih 30,00 EUR), pritožbenega postopka (materialni stroški v višini 20,00 EUR od priglašenih 30,00 EUR, sodna taksa v višini 613,82 EUR) in revizijskega postopka (sodna taksa v višini 269,00 EUR in 538,00 EUR, nagrada za postopek po tar. št. 3300 ZOdvT v višini 1.082,00 EUR, poštne in telekomunikacijske storitve po tar. št. 6002 ZOdvT v višini 20,00 EUR, DDV (22 %) v višini 242,44 EUR), skupaj 2.805,26 EUR.