Jedro

Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na revidentu.

Revidentka utemeljuje dovoljenost revizije zoper sodbo sodišča prve stopnje s pravnimi vprašanji, ki se nanašajo na procesno upravičenje upravnika, da v svojem imenu s tožbo izpodbija etažnim lastnikom odrejene ukrepe. Ta vprašanja pa niso pomembna pravna vprašanja glede na vsebino izpodbijane sodbe. Ta vprašanja se nanašajo na vsebino sklepa, s katerim je bila revidentkina tožba zavržena. Ker je treba pomembnost pravnega vprašanja za rešitev konkretnega spora presojati skozi vsebino zadeve, izpostavljena vprašanja niso pomembna pravna vprašanja v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, saj se ne nanašajo na vsebino sodbe.

Izrek

I. Revizija se zavrže. II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Zoper v uvodu tega sklepa navedeno sodbo sodišča prve stopnje (2. točko izreka sodbe in sklepa) je tožeča stranka (revidentka) vložila revizijo. Glede njene dovoljenosti se sklicuje na 2. točko drugega odstavka 83. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Priglaša stroške revizijskega postopka.

K I. točki izreka:

2. Revizija ni dovoljena.

3. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo (2. točko izreka sodbe in sklepa) na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo revidentkino tožbo v delu, s katerim je revidentka izpodbijala točke A), B)2, B)3 in B)4 izreka odločbe stanovanjskega inšpektorja Inšpektorata Republike Slovenije za okolje in prostor, Stanovanjske inšpekcije, št. 06132-332/2010 z dne 27. 9. 2010. S sklepom (1. točka izreka sodbe in sklepa) pa je sodišče prve stopnje na podlagi 3. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 zavrglo revidentkino tožbo zoper točko B)1 izreka zgoraj citirane odločbe stanovanjskega inšpektorja. Z izpodbijano inšpekcijsko odločbo je prvostopenjski inšpekcijski organ odpravil in nadomestil svojo odločbo, št. 06132-332/2010 z dne 6. 8. 2010 (točka A izreka), in odločil: da so tam navedeni etažni lastniki stavbe na naslovu ..., Ljubljana, ki jih zastopa revidentka, dolžni na svoje stroške v roku 60 dni sanirati hidroizolacijo in krovsko kleparska dela na terasi – pohodni strehi nad stanovanjem številka 11 tako, da se prepreči nadaljnje zamakanje v posamezne in skupne dele stavbe in dela izvesti v skladu s predpisi in pravili gradbene stroke (točka B)1. izreka); da je revidentka v okviru svojih pristojnosti dolžna opraviti potrebne aktivnosti za izvršitev te odločbe in o izvršitvi odrejenih ukrepov obvestiti inšpektorja (točka B)2 izreka); da pritožba ne zadrži izvršitev te odločbe in da stroški postopka niso nastali (točki B)3 in B)4 izreka). V inšpekcijskem postopku je bilo ugotovljeno, da skupni deli stavbe v etažni lastnini niso vzdrževani v skladu z normativi za vzdrževanje stanovanj in stanovanjskih stavb. Zato so bila na podlagi 124. in 125. člena Stanovanjskega zakona (v nadaljevanju SZ-1) etažnim lastnikom odrejena potrebna dela in hkrati upravniku naloženo, da poskrbi za izvršitev odločbe. Tožena stranka je z odločbo, št. 0614-16/2010/2-MK z dne 7. 9. 2011, pritožbo revidentke zoper izpodbijano inšpekcijsko odločbo zavrnila.

4. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je izpolnjen eden izmed tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče začeti in je tudi ne dovoliti. Ustavno sodišče RS je že v več sklepih (npr. Up-858/08 z dne 3. 6. 2008, Up-1124/08 z dne 23. 9. 2008, Up-1057/08 z dne 2. 4. 2009, Up-1186/08 z dne 23. 4. 2009 in Up-1808/08 z dne 17. 9. 2009) ugotovilo, da takšno stališče ni v nasprotju z Ustavo RS.

5. Revidentka uveljavlja dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Po navedeni določbi je revizija dovoljena, če gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju ali če odločba sodišča prve stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišča prve stopnje o tem vprašanju ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo.

6. Pomembnost pravnega vprašanja je po dikciji ZUS-1 treba presojati glede na vsebino zadeve. Skladno z ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča (npr. X Ips 286/2008 z dne 19. 6. 2008, X Ips 433/2007 z dne 23. 10. 2008, X Ips 655/2008 z dne 4. 12. 2008) in določbo prvega odstavka 367. a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 je dovoljenost revizije iz tega razloga podana le, če je odločitev o tem vprašanju pomembna za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Vrhovno sodišče je že v več svojih odločbah zavzelo stališče, da revizija ni dovoljena zaradi pravnih vprašanj, ki se ne nanašajo na vsebino zadeve (npr. X Ips 76/2009, X Ips 415/2009, X Ips 386/2010, X Ips 423/2010, X Ips 455/2010, X Ips 509/2010, X Ips 162/2011, X Ips 83/2012, X Ips 128/2012, X Ips 132/2012).

7. Revidentka je dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 utemeljila z navedbo, da predlaga odločitev o več pomembnih pravnih vprašanjih, ki se nanašajo na procesni in materialnopravni položaj upravnika kot zakonitega zastopnika etažnih lastnikov v upravnem postopku in v drugih postopkih. Navaja, da je Vrhovno sodišče o tem vprašanju že odločalo, izpodbijana odločitev pa je v nasprotju s to sodno prakso oziroma sodne prakse glede procesnega položaja upravnika, kot zakonitega zastopnika, v inšpekcijskih postopkih še ni. V nadaljevanju revizije kot pomembna pravna vprašanja izpostavlja vprašanja: - ali še velja, da lahko etažni lastniki na upravnika prenesejo materialnopravna in procesna upravičenja za vodenje postopka, kar upošteva tudi sodna praksa (II Cp 1178/2011 z dne 18. 12. 2011), izpodbijana odločba sodišča prve stopnje pa od tega stališča odstopa; - ali je sploh mogoče zahtevati poseben izkaz procesnih upravičenj od upravnika, ki je bil v inšpekcijskem postopku, v katerem stranke ne morejo prosto razpolagati s svojim položajem in z naloženimi ukrepi, udeležen kot zakoniti zastopnik etažnih lastnikov na podlagi 48. člena SZ in ob tem tudi kot samostojen inšpekcijski zavezanec; - ali lahko v primeru, ko je mogoče upravno zadevo rešiti le enako za vse udeležene subjekte, ki so jim sicer izrečeni različni a medsebojno povezani ukrepi, samo eden od njih izpodbija upravni akt iz vseh razlogov, torej tudi razlogov, ki so v prid ostalim udeležencem; - kakšen je sploh položaj oziroma vloga upravnika v inšpekcijskem postopku.

Navaja še, da sodišče njene tožbe ne bi smelo zavreči, ampak bi jo moralo pozvati na dopolnitev in se pri tem sklicuje na odločbe Vrhovnega sodišča Cp 1007/2007, I Up 8/2008 in I Cp 1127/2007, ki jih prilaga.

8. Po presoji Vrhovnega sodišča revidentka s temi navedbami zatrjevanega pogoja za dovoljenost revizije zoper sodbo sodišča prve stopnje ni izkazala. Vprašanja, ki jih izpostavlja, in zatrjevani odstop od sodne praske Vrhovnega sodišča v zvezi s temi vprašanji se namreč ne nanašajo na vsebino izpodbijane sodbe.

9. V tej zadevi je revidentka s tožbo, vloženo v svojem imenu, izpodbijala odločbo stanovanjskega inšpektorja. S to odločbo, izdano na podlagi 124. in 125. člena SZ-1, je stanovanjski inšpektor odredil, da morajo etažni lastniki tam navedene stavbe na svoje stroške sanirati hidroizolacijo in krovsko kleparska dela na pohodni strehi. Hkrati je revidentki kot upravnici stavbe naložil, da mora opraviti potrebne aktivnosti za izvršitev odločbe in o izvršitvi odrejenih ukrepov obvestiti inšpektorja. Sodišče prve stopnje je o revidentkini tožbi odločilo s sodbo in sklepom. S sklepom je tožbo zavrglo v delu, ki se nanaša na etažnim lastnikom naložene ukrepe. S sodbo pa je kot neutemeljeno zavrnilo revidentkino tožbo v delu, ki se nanaša na njej naloženo obveznost. 10. Revidentka utemeljuje dovoljenost revizije zoper sodbo sodišča prve stopnje s pravnimi vprašanji, ki se nanašajo na procesno upravičenje upravnika, da v svojem imenu s tožbo izpodbija etažnim lastnikom odrejene ukrepe. Ta vprašanja pa niso pomembna pravna vprašanja glede na vsebino izpodbijane sodbe. Ta vprašanja se nanašajo na vsebino sklepa, s katerim je bila revidentkina tožba zavržena. Pomembnost pravnega vprašanja za rešitev konkretnega spora pa je treba presojati skozi vsebino zadeve. Zato vprašanja, ki jih revidentka izpostavlja, niso pomembna pravna vprašanja v smislu 2. točke drugega dostavka 83. člena ZUS-1, saj se ne nanašajo na vsebino sodbe. Rešitev teh vprašanj na zakonitost in pravilnost sodbe ne vpliva. Izpostavljena vprašanja so za presojo izpodbijane sodbe pravno nepomembna. Posledično pa je tudi revidentkin zatrjevani odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča v zvezi s temi vprašanji v obravnavani zadevi pravno nepomemben.

11. Ker revidentka ni izkazala izpolnjevanja zatrjevanega pogoja za dovoljenost revizije iz drugega odstavka 83. člena ZUS-1, je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1. K II. točki izreka:

12. Revidentka z revizijo ni uspela, zato sama trpi svoje stroške revizijskega postopka (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).