Jedro

Revizija se dopusti glede vprašanja materialnopravne pravilnosti odločitve sodišča druge stopnje o izključni odgovornosti zavarovanca toženke.

Izrek

Revizija se dopusti glede vprašanja materialnopravne pravilnosti odločitve sodišča druge stopnje o izključni odgovornosti zavarovanca toženke.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ugodilo tožbenemu zahtevku in toženki naložilo plačilo 24.106,80 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 4. 8. 2016 do plačila. Višji obrestni tožbeni zahtevek je zavrnilo in odločilo o pravdnih stroških.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo toženke zavrnilo in v izpodbijanem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (I. točka izreka), odločilo je še o pritožbenih stroških (II. točka izreka).

3. Zoper sodbo pritožbenega sodišča toženka vlaga predlog za dopustitev revizije in postavlja naslednja vprašanja: - Ali je odločitev sodišča druge stopnje glede (izključne) odgovornosti zavarovanca tožene stranke materialnopravno pravilna? - Ali je odločitev sodišča druge stopnje glede neobstoja eskulpacijskih razlogov po 2. in 3. odstavku 153. člena Obligacijskega zakonika (OZ) ob upoštevanju hude kršitve navodil za varno delo s strani tožnika pravilna?

4. V utemeljitvi navaja, da je sodišče prve stopnje je glede na ugotovljeno dejansko stanje zmotno odločilo, da niso podani eksulpacijski razlogi po drugem. oziroma tretjem odstavku 153. člena OZ, zato je napačno uporabilo materialno pravo, kar je revizijski razlog iz 3. točke 370. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Sodišče prve stopnje je zaključilo, da tožnik v času razporeditve na delo sekača ni izpolnjeval minimalnih pogojev usposobljenosti za varno delo sekača, ker ni imel potrdila o nacionalni poklicni kvalifikaciji (NPK). Višje sodišče je temu stališču zmotno sledilo, ker je napačno citiralo prvi odst. 2. čl. Zakona o nacionalnih poklicnih kvalifikacijah, ki naj bi po stališču sodišča dokazovalo strokovno usposobljenost za opravljanje poklica. Zakon tega ne določa, temveč določa, da je poklicna kvalifikacija delovna usposobljenost, ki je potrebna za opravljanje poklica ali posameznih sklopov zadolžitev v okviru poklica na določeni ravni zahtevnosti. To pa je tožnik v skladu z zakonom imel, ker je opravil obsežno izobraževanje iz varstva pri delu, zato je pravila varnega dela, ki jih je grobo kršil, moral in mogel poznati. Drevesa je podiral, kot je ugotovilo tudi prvostopenjsko sodišče, na nepravilen način, česar delodajalec ni mogel pričakovati niti preprečiti. Delodajalec se je utemeljeno zanašal, da bo tožnik, ki je opravil obsežno usposabljanje, ravnal na pravilen način. Preprečitev prav vsake kršitve navodila za varno delo bi bila mogoča le ob stalnem nadzoru tožnika, česar pa od delodajalca kljub postroženemu standardu iz 6. čl. OZ ni mogoče zahtevati. Zaradi ravnanj tožnika je podan eskulpacijski razlog iz drugega odstavka 153. člena OZ, podrejeno pa vsaj ekskulpacijski razlog iz tretjega odstavka 153. člena OZ, saj bi moralo sodišče upoštevati 40 % soprispevek tožnika k nastanku škodnega dogodka. Sklicuje se na sodno prakso Vrhovnega sodišča, in sicer odločbe II Ips 437/2006, II Ips 212/2010, II Ips 631/2000, II Ips 750/2005 in VIII 321/2017. 5. Predlog je utemeljen.

6. Pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP so izpolnjeni glede vprašanja, navedenega v izreku tega sklepa.

7. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, ki je naveden v uvodu sklepa. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).