Jedro

Namen komasacije kot kmetijsko prostorsko ureditvene operacije je, da vsak komasacijski udeleženec dobi čim bolj zaokroženo zemljišče, ki omogoča smotrnejšo in lažjo obdelavo. Odmera sadovnjaka, po dejanski rabi, znotraj oziroma v sklopu dodeljenega zemljišča, zato ni niti namen niti predmet komasacijskega postopka.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi 4. točke prvega odstavka 60. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS, Uradni list RS, št. 50/97 in 70/00) delno ugodilo tožbi tožeče stranke in odpravilo 2. točko izreka odločbe tožene stranke z dne 1.3.2001, in zadevo v tem obsegu vrnilo toženi stranki v ponoven postopek, v preostalem delu pa tožbo zavrnilo. Z navedeno odločbo je tožena stranka delno ugodila pritožbi tožnika in odločbo Sekretariata za kmetijstvo Občine ... z dne 8.4.1992, spremenila v delu, ki se nanaša na vrednotenje vloženega in dodeljenega zemljišča tako, da je v 1. točki izreka odločila, da tožnik v komasacijski sklad vlaga zemljišča parc. št. 80, 537, 538, 539, 540 in 635/39 vse k.o. ..., v skupni izmeri 26.275 m2, katerih vrednost predstavlja 4.466.793 cenilnih enot, po zmanjšanju zaradi povečanja površin poti pa 4.372.195 cenilnih enot, iz komasacijskega sklada pa se mu dodelijo zemljišča parc. št. 1002 in 1003 obe k.o. ... v skupni izmeri 25.733 m2, katerih vrednost predstavlja 4.356.749 cenilnih enot, v 2. točki izreka je odločila, da se tožniku prizna odškodnina zaradi razlike med vrednostjo vloženega in dodeljenega zemljišča v vrednosti 14.872 cenilnih enot oziroma 22.010,00 SIT, ki se izplača najkasneje v roku 60 dni po pravnomočnosti odločbe iz sredstev tožene stranke. V ostalem delu pa je pustila odločbo prvostopnega upravnega organa nespremenjeno (3. točka izreka). Tožena stranka je na podlagi opravljenega ogleda in izvedeniškega mnenja izvedenca geodetske in kmetijske stroke ugotovila, da deli vloženih zemljišč s parc. št. 539 in 659/39 in del dodeljenega zemljišča s parc. št. 1003 vse k.o. ... niso bili pravilno ovrednoteni, zato jih je izvedenec ponovno ovrednotil. Na podlagi ponovnega ovrednotenja znaša razlika med vloženo in dodeljeno vrednostjo 15.446 cenilnih enot v škodo tožnika. Ker je bila tožniku na podlagi odločbe prvostopnega upravnega organa že izplačana odškodnina v vrednosti 574 cenilnih enot, je upravičen še do odškodnine v vrednosti 14.872 cenilnih enot, kar po izračunu tržne vrednosti kmetijskih zemljišč na komasacijskem območju znaša 22.010,00 SIT oziroma 1,48 SIT na cenilno enoto. Tožena stranka je tudi sprejela tožnikov predlog, da se od dodeljene parc. št. 1003 - njiva v izmeri 24.867 m2, odmeri sadovnjak po dejanskem stanju v naravi. Izdelana je bila skica – elaborat odmere in izračun površine sadovnjaka in njive. Površina sadovnjaka tako znaša 1.582 m2 in površine njive 23.285 m2. Sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi navaja, da je tožba tožnika delno utemeljena, saj tožena stranka ni pravilno uporabila določbe 2. odstavka 115. člena ZKZ (1996), ki v zvezi z odločbo Ustavnega sodišča RS, št. U-I-26/97-8 z dne 13.7.2000, določa, da se morebitne ugotovljene razlike med vrednostjo vloženih in na novo dodeljenih zemljišč poravnajo z denarno odškodnino po tržni vrednosti zemljišč ob izplačilu. Zato je sodišče prve stopnje odpravilo 2. točko izreka izpodbijane odločbe in toženi stranki naložilo, da ob uporabi Zakona o nadomestitvi indeksa drobnoprodajnih cen z indeksom cen življenjskih potrebščin, v ponovnem postopku, v izreku odločbe upošteva zahtevo, da mora biti denarna odškodnina določena po tržni vrednosti na dan izplačila. V preostalem delu pa je sodišče prve stopnje tožbo zavrnilo kot neutemeljeno. V postopku so bile glede na določbo 1. odstavka 115. člena ZKZ(1996) pravilno uporabljene določbe ZKZ(1986) in upoštevana vsa zakonita merila. Razlika med vloženimi in dodeljenimi zemljišči je v okviru zakonsko dopustnih odstopanj tako glede površine kot glede vrednosti (89. člen ZKZ 1986). Tožniku dodeljeno zemljišče ustreza merilom, ki jih določa zakon, to je, da je bilo tožniku dodeljeno čimbolj zaokroženo zemljišče, približno enake površine in enake vrednosti z upoštevanjem zgornje meje dopustnega odstopanja, zato tožnikov zahtevek po ponovni določitvi zahodne meje ni utemeljen. Pri upoštevanju vrednostnega merila za novo razdelitev zemljišč je bilo v postopku tudi pravilno upoštevano Navodilo za vrednotenje zemljišč komasacijskega sklada, predvsem določbe 2., 8., 10., 12., 14. in 15. člena navodil, katerih vsebino sodišče v obrazložitvi povzema. To metodologijo vrednotenja je v svojem izračunu uporabil tudi izvedenec, na mnenje katerega se je tožena stranka pravilno oprla, zato tožnikov zahtevek za plačilo odškodnine v znesku 500.000,00 SIT oziroma 1.500.000,00 SIT ni utemeljen. Glede na elaborat o odmeri sadovnjaka, ki ga je izdelal izvedenec geodetske stroke, se bo po mnenju sodišča prve stopnje tudi ta sprememba lahko izvedla uradoma v zemljiškem katastru. Izpodbijana odločba, ki nima opredelitve sadovnjaka kot posebne parcele, pa zato ni nezakonita.

Tožnik v pritožbi zoper izpodbijano sodbo navaja, da sodba navaja elaborat, ki ga je izdelal izvedenec geodetske stroke, vendar tožnik tega elaborata nikoli ni videl, ker mu ni bil posredovan, temveč samo opisan v sodbi. Če elaborat predvideva odmero sadovnjaka v izmeri 1.582 m2 in to od vzhodnega roba stavbne parcele proti vzhodu in tik ob glavni cesti, brez vštevanja jarka, se s tem strinja, vendar meni, da naj sodišče navedeni elaborat v tem smislu preveri in potrdi ter mu ga eventuelno posreduje v vednost in pripombe. Predlaga, da sodišče pristojnemu organu naloži, da se sadovnjak fizično odmeri in ustrezno uskladi mapna skica v zemljiškem katastru. Glede valorizacije denarne odškodnine pa navaja, da upa, da gre za valorizacijsko obdobje od izdaje odločbe upravnega organa prve stopnje, torej od 8.4.1992, zato naj sodišče to natančno določi in pristojnemu organu izda ustrezen nalog, ker sicer dvomi, da bo do pravilnega in ažurnega izplačila kdajkoli prišlo.

Odgovor na pritožbo ni bil vložen.

Pritožba ni utemeljena.

Glede na določbo 2. odstavka 107. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1, Uradni list RS, št. 105/06 in 26/07 - sklep US), ki velja od 1.1.2007 dalje, je Vrhovno sodišče RS tožnikovo pritožbo, ki je bila vložena leta 2003, obravnavalo kot pritožbo po ZUS- 1 in pri tem v skladu s 1. odstavkom 107. člena ZUS-1 uporabilo določbe ZUS-1. Pravnomočnost odločbe o novi razdelitvi zemljišč je namreč pogoj za izvršitev odločbe (79. člen ZKZ 1986 v povezavi z odločbo Ustavnega sodišča RS št. U-I-26/97-8 z dne 13.6.2000). Pritožbeno sodišče se strinja z odločitvijo sodišča prve stopnje in z njegovo presojo, da so bile v tej zadevi pravilno uporabljene določbe Zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 1/97, 11/81, 1/86-prečiščeno besedilo in Uradni list RS, št. 9/90 in 5/91 v nadaljevanju ZKZ 1986).

Tudi po presoji pritožbenega sodišča so bila tožniku, kot komasacijskemu udeležencu, za v komasacijski sklad vložena zemljišča, dodeljena zemljišča, ki ustrezajo zakonsko določenim merilom, saj je tožnik v komasacijski sklad vložil zemljišča v skupni izmeri 26.275 m2 v vrednosti 4.372.195 cenilnih enot (po odbitku povečanih površin poti) in na isti lokaciji (spremenila se je le pa parcelna oblika zemljišč) prejel zemljišči v izmeri 25.733 m2 v vrednosti 4.356.749 cenilnih enot. Tožnik je tako iz komasacijskega sklada prejel zemljišča, ki so zaokrožena celota in približno enake vrednosti kot vložena zemljišča, saj razlika med vloženimi in dodeljenimi zemljišči ne presega 5% vrednosti oziroma 15% površine, kar ustreza merilom, določenim v 89. členu ZKZ(1986). Za razliko v vrednosti med vloženimi in dodeljeni zemljišči pa je tožnik v skladu s 5. odstavkom 89. člena ZKZ(1986) upravičen do plačila odškodnine. Sama višina odškodnine je bila tudi po presoji pritožbenega sodišča v postopku pravilno ugotovljena, z uporabo metodologije kot jo določa Navodilo za vrednotenje zemljišč komasacijskega sklada (Uradni list SRS, št. 34/88), veljavne v času odločanja tožene stranke. O valorizaciji tako ugotovljene odškodnine pa bo tožena stranka ponovno določila v ponovljenem postopku, v skladu z napotki sodišča prve stopnje, saj je tožnik v tem delu s svojo tožbo uspel. Pritožbeno sodišče v pojasnilo tožniku le dodaja, da se valorizacija odškodnine lahko izvede le s tistim dnem, s katerim je bilo o višini odškodnine odločeno.

Po presoji pritožbenega sodišča izpodbijana sodba tudi ni obremenjena z bistvenimi kršitvami določb postopka upravnega spora ( 2. in 3. odstavek 75. člena ZUS-1). To, da elaborat o odmeri sadovnjaka tožniku ni bil vročen, pa na zakonitost izpodbijane sodbe ne vpliva. Predmet tega spora je namreč komasacija kmetijskih zemljišč, to je zložba in ponovna razdelitev kmetijskih zemljišč med prejšnje lastnike oziroma uporabnike. Namen komasacije kot kmetijsko prostorsko ureditvene operacije pa je ta, da vsak komasacijski udeleženec dobi čim bolj zaokroženo zemljišče, ki omogoča smotrnejšo in lažjo obdelavo (1. odstavek 80. člena ZKZ 1986). Sama odmera sadovnjaka, po dejanski rabi, znotraj oziroma v sklopu dodeljenega zemljišča, tako niti ni namen ali predmet komasacijskega postopka. Poleg tega pa je elaborat o odmeri sadovnjaka, ki ga je izdelal izvedenec geodetske stroke, le posnetek dejanskega stanja vrste rabe dela dodeljenega zemljišča s parc. št. 1003 k.o. ... v naravi. Površina in tudi cenilna vrednost tega dodeljenega zemljišča, katerega del je tudi sadovnjak, pa v postopku nista sporna.

Tožnik odmerjene površine sadovnjaka ne prereka. Sama lega odmerjenega sadovnjaka v sklopu dodeljenega zemljišča pa je pogojena izključno z dejansko rabo tega dela zemljišča v naravi in so zato pritožbene navedbe tožnika, ki se nanašajo na lego sadovnjaka, neupoštevne.

Ker v pritožbi uveljavljani razlogi kot tudi razlogi, na katere mora sodišče paziti po uradni dolžnosti niso podani, je Vrhovno sodišče Republike Slovenije na podlagi določbe 76. člena ZUS-1 pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo.