Jedro

Pravna podlaga darilne pogodbe je v neodplačni naklonitvi neke premoženjske koristi v korist obdarjenca, kar je lahko pogojeno z različnimi motivi (nagibi). Nagib je zato lahko tako pomemben, da darila brez njega ne bi bilo in s tem postane del pravne podlage darilne pogodbe. Če je zaradi pozneje nastalih okoliščin odpadla podlaga pravnega posla (1. odstavek 39. člena OZ), je s tem posel prenehal veljati. Kar sta stranki v izvrševanju pogodbe dali ali prejeli, imata pravico zahtevati nazaj oziroma sta to dolžni vrniti (3. odstavek 190. člena OZ).

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Vsaka stranka krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

: Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbeni zahtevek na razveljavitev pogodbe z dne 11. 1. 2007, ki jo je tožnica sklenila s tožencema in zahtevek, da sta toženca dolžna tožnici vrniti v last in posest nepremičnino parc. št. 381, vpisano v vl. št. 2915, ki v naravi predstavlja njivo, dvorišče in stanovanjsko stavbo ter da sta toženca dolžna izstaviti zemljiškoknjižno listino; tožnici je bilo naložilo, da je dolžna povrniti toženi stranki pravdne stroške v višini 4.826,36 EUR.

Zoper sodbo se iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu ZPP pritožuje tožnica. Pritožbenemu sodišču predlaga, da sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku ugodi, podrejeno pa, da sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Tožnica navaja, da je sodišče prve stopnje ni ugotavljalo nagiba in njegove naknadne odpadlosti, temveč namen tožeče stranke ter se nato namesto z vprašanjem odpadle kavze ukvarjalo s pojmom, ki ga pravo ne pozna, to je, ali se je nagib spoštoval, ali je bil ogrožen. Prvo sodišče ni ugotavljalo dejstev, kdaj je odpadla kavza in ali je kavza dejansko odpadla s tem, ko je prvotoženec prišel k tožnici v dom starostnikov na P. in izjavil, da namerava hišo prodati. Iz listine Sv 521707 z dne 5.10.2007 in zaslišanja tožnice, tožencev in prič izhaja, da sta toženca izrazila namen, da prodata hišo. Brat tožnice M. P. in njegova žena sta potrdila željo tožnice, da podari hišo prvotožencu, s tem, da hiša ostane v družinski lasti in da izvirni dogovor ni bil realiziran. Sodišče prve stopnje bi dejansko stanje ugotovilo pravilno, če bi ugotovilo, da je toženec tožečo stranko obiskal na domu, kjer biva, ter jo seznanil s svojo namero, da želi hišo prodati. Sodišče prve stopnje je nepravilno uporabilo določila prvega odstavka 39. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ), 190., 540. in 543. člena OZ. Nepravilno so bile tudi uporabljene določbe vezane na preklic darilne pogodbe. Sodba nima dokazne ocene, zato je ni mogoče preizkusiti. Prvo sodišče je ugotavljalo, ali je bila darilna pogodba sklenjena pod pogojem, čeprav tožnica tega ni zatrjevala.

Toženca sta na pritožbo tožnice odgovorila in predlagala, da se pritožba zavrne in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče prve stopnje ni storilo bistvene kršitve določb pravdnega postopka na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku; v nadaljevanju ZPP), prav tako pa tudi niso izkazane kršitve postopka, ki jih navaja pritožba. Sodišče prve stopnje je opravilo celovito dokazno oceno, ocenilo je vse relevantne dokaze na podlagi katerih je ugotovilo odločilna dejstva. Pritožbeno sodišče sprejema dejanske ugotovitve prvega sodišča, ki je tudi pravilno uporabilo materialno pravo.

Sodišče prve stopnje je ugotovilo: da so pravdne stranke pred notarjem dne 11. 1. 2007 podpisale kupoprodajno pogodbo (priloga A3), s katero je tožnica prodala tožencema nepremičnino vl. št. 2915, ki v naravi predstavlja stanovanjsko stavbo, dvorišče in njivo; kupoprodajna pogodba je bila sklenjena zaradi davčnih olajšav; namen tožnice je bil nepremičnino podariti tožencema, ne pa prodati; tožničin nagib za darilo je bil v tem, da bi nepremično premoženje ostalo v družinski lasti, saj je prvotoženec sorodnik tožnice, drugotoženka pa je njegova žena; prvotoženec ni izjavil tožnici v domu starostnikov na P., da namerava podarjeno hišo prodati; toženca nista imela namena prodati podarjene nepremičnine.

Prvo sodišče je pojasnilo razloge zaradi katerih ugotavlja, da sta toženca pogodbeni nagib tožnice spoštovala in da nista imela namena hiše prodati. Iz izpovedbe tožnice ne izhaja, da bi prvotoženec tožnico obiskal ter jo seznanil s svojo namero, da želi hišo prodati. Tudi iz izjave tožnice podane pred notarko M. Š. na P. dne 5. 10. 2007 izrecno ne izhaja, da bi prvotoženec tožnici izjavil, da bo prodal podarjeno hišo. Prvotoženec je takšne trditve tožnice zanikal, njegovo izpoved pa je potrdila drugotoženka. Zatrjevane prodaje s strani prvotoženca nista potrdili niti priči M. P. in njegova žena Z. M. P.. Izpovedovala sta le o pogojih, ki jih je M. P. postavil prvotožencu v zvezi z darilno pogodbo, ki pa jih prvo sodišče ni upoštevalo kot del pogodbenega dogovora, saj niso bili del izražene pogodbene volje tožnice. Tožnica zato ni uspela dokazati, da toženca s svojimi ravnanji nista spoštovala nagiba tožnice, zaradi katerega je bila sklenjena darilna pogodba.

Kupoprodajna pogodba prekriva darilno pogodbo, kar je med pravdnima strankama nesporno. V zvezi z ugotavljanjem nagiba tožnice pri sklenitvi pogodbe, je sodišča prve stopnje pri svoji odločitvi pravilno upoštevalo 40. člen OZ ( nagibi za sklenitev pogodbe). Pravna podlaga darilne pogodbe je v neodplačni naklonitvi neke premoženjske koristi v korist obdarjenca, kar je lahko pogojeno z različnimi motivi (nagibi). Nagib je zato lahko tako pomemben, da darila brez njega ne bi bilo in s tem postane del pravne podlage darilne pogodbe. Če je zaradi pozneje nastalih okoliščin odpadla podlaga pravnega posla (prvi odstavek 39. člena OZ), je s tem posel prenehal veljati. Kar sta stranki v izvrševanju pogodbe dali ali prejeli, imata pravico zahtevati nazaj oziroma sta to dolžni vrniti (tretji odstavek 190. člena OZ). Pravilno se prvo sodišče pri svoji odločitvi sklicuje tudi na določbi 540. in 543. člena OZ, ko materialnopravno ocenjuje trditve tožnice glede nehvaležnosti tožencev (glej podrobneje sodbo tretji odstavek stran 8) ter ugotavlja, da navedene okoliščine tudi glede na trditveno podlago niso izkazane. Glede na dejanske ugotovitve in povzete materialnopravne določbe, je prvo sodišče pravilno zaključilo, da niso izkazani pogoji za preklic darilne pogodbe in vrnitev podarjene nepremičnine.

Pritožbeno sodišče je zavrnilo pritožbo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje, ker niso bili podani razlogi, iz katerih pritožba izpodbija sodbo, niti razlogi, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnost (353. člen ZPP).

Tožnica s pritožbo ni uspela, odgovor na pritožbo pa je bil nepotreben zato vsaka stranka nosi svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 155. člena ZPP).