Jedro

Obveznost tožene stranke (objavljena v Javnem razpisu) ni nastala že z enostransko izjavo volje, temveč s podpisom pogodbe. Zato se za Javni razpis in posledično sklenjeno pogodbo ne uporabljajo določbe OZ o javni obljubi nagrade.

Izrek

Reviziji se ugodi in se sodba sodišča druge stopnje spremeni tako, da se pritožba tožene stranke zavrne in v izpodbijanem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Tožena stranka mora v 15 dneh od vročitve te sodbe tožeči stranki povrniti 528,99 EUR stroškov revizijskega postopka, za primer zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od šestnajstega dne od vročitve te sodbe do plačila.

Obrazložitev

Dosedanji potek postopka.

1. Sodišče prve stopnje je toženi stranki naložilo plačilo 2.302,20 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 16. 12. 2006 do plačila (1. točka izreka) in zavrnilo tožbeni zahtevek za plačilo 2.155,24 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 16. 12. 2006 dalje (2. točka izreka). Posledično je toženi stranki naložilo, da tožeči stranki povrne 483,90 EUR pravdnih stroškov z morebitnimi zakonskimi zamudnimi obrestmi (3. točka izreka).

2. Sodišče druge stopnje je ugodilo pritožbi tožene stranke ter spremenilo izpodbijano 1. in 3. točko izreka sodbe sodišča prve stopnje tako, da je zavrnilo tožbeni zahtevek za plačilo 2.302,20 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi in posledično tožeči stranki naložilo, da toženi stranki povrne 360,50 EUR pravdnih stroškov z morebitnimi zakonskimi zamudnimi obrestmi.

3. Vrhovno sodišče je na predlog tožeče stranke dopustilo revizijo glede naslednjega vprašanja: Ali je mogoče pravila Obligacijskega zakonika (OZ) o javni obljubi nagrade uporabiti tudi za konkretni primer, ko je razpisovalec po zaključku javnega razpisa izbral pogodbenega partnerja in z njim sklenil partnersko pogodbo.

4. Po dopustitvi revizije je tožeča stranka zoper sodbo sodišča druge stopnje vložila revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava, bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in kršitev določb Ustave. Predlaga, da revizijsko sodišče reviziji ugodi in sodbo sodišča druge stopnje spremeni tako, da zavrne pritožbo tožene stranke in v izpodbijanem delu potrdi sodbo sodišča prve stopnje. Podrejeno predlaga, da revizijsko sodišče razveljavi izpodbijano sodbo in zadevo vrne v novo sojenje drugemu senatu sodišča druge stopnje. Pri tem zahteva povrnitev revizijskih stroškov z morebitnimi zakonskimi zamudnimi obrestmi.

5. Tožena stranka na revizijo ni odgovorila.

Relevantne dejanske in pravne ugotovitve.

6. Sodišči prve in druge stopnje sta svojo odločitev oprli na naslednje relevantne dejanske in pravne ugotovitve: - Agencija Republike Slovenije za regionalni razvoj je pravna prednica tožene stranke; - tožena stranka je na podlagi prijave tožeče stranke na Javni razpis za spodbujanje zaposlovanja in samozaposlovanja kadrov z najmanj VII. stopnjo izobrazbe na območju občin B., K. in T. v letu 2004 (v nadaljevanju Javni razpis) s sklepom št. ... z dne 27. 10. 2014 (v nadaljevanju Sklep) odločila, da bo tožeči stranki v obdobju dveh let sofinancirala stroške dela plače za eno novo zaposleno osebo v skupnem znesku 11.767,65 EUR (2,820.000,00 SIT); - pravdni stranki sta dne 12. 4. 2005 sklenili Pogodbo št. ... (v nadaljevanju Pogodba), s katero se je tožena stranka zavezala tožeči za leto 2006 izplačati znesek 4.457,44 EUR (1,068.182,00 SIT), pod pogojem, da tožeča stranka izpolni obveznosti iz 3. člena Pogodbe; - ker je tožeča stranka v času od 1. 1. 2006 do 30. 9. 2006 plačevala nižje mesečne prispevke od pogodbeno dogovorjenih, je tožeča stranka za leto 2006 upravičena le do sorazmernega dela stroškov za sofinanciranje samozaposlitve, in sicer v skupnem znesku 2.302,20 EUR; - osnova za izplačilo sredstev v skladu s 6. členom Pogodbe je bil potrjen zahtevek za sofinanciranje, ki ga je morala pripraviti tožeča stranka; - zahtevek za leto 2006 bi morala tožeča stranka izstaviti do 10. 11. 2006; - tožeča stranka je zamudila rok za izstavitev zahtevka, saj ga je podala šele 15. 11. 2006; - tožena stranka tožeči stranki, ki je bila v zamudi, ni določila primernega dodatnega roka za izpolnitev obveznosti.

Revizija je utemeljena.

7. V primeru dopuščene revizije sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu in glede tistih konkretnih pravnih vprašanj, glede katerih je bila revizija dopuščena (drugi odstavek 371. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP)), saj dopuščena revizija izven tega dela ni dovoljena (tretji odstavek 374. člena ZPP).

8. Tožeča stranka v reviziji s tem v zvezi uveljavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Po mnenju tožeče stranke je sodišče navedeno kršitev storilo s tem, ko je odločilo v direktnem nasprotju z določili 3. in 8. člena Pogodbe. Pritožbeno sodišče pa je po mnenju tožeče stranke navedena člena Pogodbe prezrlo oziroma se do njiju sploh ni opredelilo. Vendar pa tožeča stranka z zatrjevano kršitvijo vsebinsko uveljavlja zmotno uporabo materialnega prava, povezanega z dopuščenim vprašanjem.(1)

9. Tožeča stranka v reviziji uveljavlja tudi kršitev določb Ustave, pri čemer pa zgolj pavšalno navaja, da naj bi bile z očitno napačno in arbitrarno odločitvijo sodišča druge stopnje kršene njene človekove pravice in temeljne svoboščine. Zato revizijsko sodišče na takšne (vsebinsko neizčrpne) navedbe ni odgovarjalo.

10. Pritožbeno sodišče je zmotno uporabilo materialno pravo, ko je razmerje med pravdnima strankama presojalo po določbah o prenehanju obveznosti v primeru javne obljube nagrade oziroma v primeru razpisa (207. do 211. člen Obligacijskega zakonika (pred tem in v nadaljevanju OZ)). Javna obljuba nagrade je namreč enostranski posel ne-pogodbene narave. Obveznost izjavitelja (tistega, ki obljubi nagrado) nastane z enostransko izjavo volje in ne s pogodbo, kot je to značilno za dvostranske pravne posle.(2) V konkretnem primeru pa je tožena stranka s Sklepom tožečo stranko obvestila, da se njena vloga uvršča med vloge, ki bodo sofinancirane. V Sklepu je izrecno navedeno, da bo tožena stranka, na podlagi Sklepa, tožečo stranko povabila k podpisu pogodbe (vzorec katere je sestavni del razpisne dokumentacije). Zato Sklep, kot izbira tožeče stranke, predstavlja šele vabilo tožeči stranki k sklenitvi pogodbe (pod objavljenimi pogoji), ne pa že sprejema ponudbe in sklenitve pogodbe.(3) Pogodba med pravdnima strankama je začela veljati šele s podpisom obeh pravdnih strank.(4) Ker iz vsega navedenega izhaja, da obveznost tožene stranke (objavljena v Javnem razpisu) ni nastala že z enostransko izjavo volje, temveč s podpisom pogodbe, se za sporno obveznost ne uporabljajo določbe OZ o javni obljubi nagrade.

11. Pogodba med pravdnima strankama vsebuje elemente instituta upravne pogodbe. Med upravne pogodbe spadajo pogodbe, pri katerih je najmanj ena pogodbena stranka oseba javnega prava. Da lahko pogodbeno razmerje identificiramo z elementi upravne pogodbe, mora slednje izpolnjevati še enega izmed alternativnih kriterijev, in sicer: pogodba mora biti sklenjena v javnem interesu (kriterij cilja) oziroma mora vsebovati določbe, ki pomenijo prevlado osebe javnega prava v pogodbi in jih v zasebnopravni pogodbi druga pogodbena stranka običajno ne bi sprejela (kriterij vsebine).(5) S sklenitvijo Pogodbe se je tožena stranka zavezala tožeči stranki izplačati nepovratna sredstva iz javnih financ.(6) Ker s Pogodbo ni zagotovljena neposredna ekvivalenca med plačilom tožene stranke (pravne osebe javnega prava) in koristmi, ki jih je za svoje plačilo dobila, je bila Pogodba nedvomno sklenjena pretežno v javnem interesu.(7) Na podlagi navedenega revizijsko sodišče zaključuje, da sta pravdni stranki sklenili upravno pogodbo. Slovensko pravo takšnih pogodb posebej ne ureja, zato se za upravne pogodbe in posledično tudi za Pogodbo v celoti uporabljajo določbe OZ o pogodbah.(8)

12. Iz prvega odstavka 8. člena Pogodbe jasno izhaja, da obveznost tožene stranke preneha samo v primeru, če tožeča stranka pravočasno ne izpolni obveznosti iz 3. člena Pogodbe. S takšno formulacijo 8. člena Pogodbe sta se pravdni stranki, v skladu s 4. odstavkom 104. člena OZ, dogovorili, da je le pravočasna izpolnitev obveznosti iz 3. člena Pogodbe bistvena sestavina pogodbe. Zato samo za 3. člen Pogodbe veljajo določila 104. člena OZ o fiksnih rokih. V primeru, da tožeča stranka ne izpolni katerekoli druge obveznosti po Pogodbi, lahko tožena stranka, v skladu z drugim odstavkom 8. člena Pogodbe, odstopi od pogodbe šele, če tožeča stranka tudi po opominu tožene stranke ne izpolni svoje obveznosti. S takšno formulacijo drugega odstavka 8. člena Pogodbe sta pravdni stranki določili, da pravočasna izpolnitev vseh ostalih obveznosti iz Pogodbe (razen obveznosti iz 3. člena Pogodbe) ne predstavlja bistvene sestavine Pogodbe.(9) Obveznost tožeče stranke, da izstavi zahtevek za sofinanciranje in rok za njegovo izstavitev, je določena v 6. členu Pogodbe. Zato se za zamudo roka upoštevajo določbe drugega odstavka 8. člena Pogodbe. Pa tudi sicer sama narava pravnega posla ni takšna, da bi zahtevala uporabo četrtega odstavka 104. člena OZ.

Odločitev o reviziji.

13. Revizijsko sodišče je zaradi ugotovljene zmotne uporabe materialnega prava reviziji ugodilo in odločbo sodišča druge stopnje na podlagi prvega odstavka 380. člena ZPP spremenilo tako, da je pritožbo tožene stranke zavrnilo in v izpodbijanem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (I. točka izreka).

Odločitev o stroških postopka.

14. Če sodišče spremeni odločbo, zoper katero je bilo vloženo pravno sredstvo, odloči o stroških vsega postopka (drugi odstavek 165. člena ZPP). Ker je tožeča stranka z revizijo uspela, ji mora tožena stranka povrniti njene revizijske stroške (II. točka izreka), ovrednotene skladno z Odvetniško tarifo (v nadaljevanju OT), saj se ta v konkretnem primeru uporablja na podlagi 41. člena Zakona o odvetniški tarifi (ZOdvT). Revizijsko sodišče je tožeči stranki tako priznalo stroške sestave predloga za dopustitev revizije v višini 150 točk (po 3. točki tar. št. 19 OT)(10), stroške sestave revizije v višini 450 točk (po 3. točki tar. št. 21 OT), stroške končnega poročila stranki v višini 50 točk (po 3. točki tar. št. 39), kar skupaj z 22% DDV v višini 143 točk in sodno takso za izredno pravno sredstvo v višini 165,00 EUR (po tar. št. 1132 Zakona o sodnih taksah-1 (ZST-1)) ter ob upoštevanju vrednosti točke (0,459 EUR) znese 528,99 EUR.

15. Od priznanih stroškov gredo tožeči stranki za primer morebitne zamude zahtevane zamudne obresti.(11)

16. Pritožbeni stroški tožeči stranki niso nastali, saj ni odgovorila na pritožbo tožene stranke.

17. Odločitev o stroških, nastalih pred sodiščem prve stopnje, pa je potrjena s I. točko izreka sodbe revizijskega sodišča. .

Op. št. (1): Tožeča stranka s sklicevanjem na absolutno bistveno kršitev določb ZPP uveljavlja zmotno uporabo materialnega prava. Z zatrjevanjem, da se sodišče ni opredelilo do določb 3. in 8. člena Pogodbe, namreč smiselno zatrjuje, da sodišče razmerja ni presojalo na podlagi pogodbe, temveč na podlagi zakonskih določb o javni obljubi nagrade.

Op. št. (2): Smiselno 207. člen OZ.

Op. št. (3): Vrhovno sodišče je tudi v sodbi III Ips 231/2008 z dne 20. 12. 2011 zavzelo enako stališče. Sicer se navedena odločba nanaša na sklenitev prodajne pogodbe na podlagi objave javnega zbiranja ponudb za prodajo stavbnega zemljišča, vendar se zavzeto stališče lahko aplicira tudi na konkreten primer.

Op. št. (4): 4. točka Splošnih in finančnih pogojev Javnega razpisa. Smiselno izhaja tudi iz 5. točke Splošnih in finančnih pogojev, ki določa, da se šteje, da je izbrani vlagatelj odstopil od zahteve za pridobitev nepovratnih sredstev, če se v roku 8 dni ne odzove na pisni poziv tožene stranke, da pristopi k pogodbi.

Op. št. (5): Smiselno Pirnat, Rajko: Pravni problemi upravne pogodbe, Javna uprava, Ljubljana: Inštitut za javno upravo 2000, št. 2, str. 143 do 162. Op. št. (6): Pirnat, Rajko: Pravni problemi upravne pogodbe, Javna uprava, Ljubljana: Inštitut za javno upravo 2000, št. 2, str. 143 do 162.: „... je v okvir upravnih pogodb je treba šteti vse različne pogodbe o zagotavljanju sredstev iz okvira javnih financ, ki ne predstavljajo zgolj plačilo nekega blaga ali storitve“.

Op. št. (7): Smiselno Pirnat, Rajko: Pravni problemi upravne pogodbe, Javna uprava, Ljubljana: Inštitut za javno upravo 2000, št. 2, str. 143 do 162. Op. št. (8): Podobno je Vrhovno sodišče Republike Slovenije odločilo v sodbi III Ips 83/2002 z dne 6. 2. 2013. Op. št. (9): Vsebina drugega odstavka 8. člena Pogodbe je po vsebin enaka 105. členu OZ, ki govori o prenehanju pogodbe, ko pravočasna izpolnitev ni bistvena sestavina pogodbe.

Op. št. (10): Ker OT plačila za sestavo predloga za dopustitev revizije ni predvidevala (storitev je namreč postala aktualna šele z novelo ZPP-D), je v skladu šestim odstavkom 4. člena OT delo odvetnika ovrednoteno po 3. točki tar. št. 19, saj gre za podobno storitev.

Op. št. (11): Pravno mnenje občne seje Vrhovnega sodišča z dne 13. 12. 2006 - Pravna mnenja I/2006.