Jedro

Ker sodišče druge stopnje pri odločitvi o utemeljenosti tožbenega zahtevka za plačilo vtoževane terjatve zakonske določbe četrtega odstavka 301. člena ZFPPIPP ni upoštevalo, je odločalo o tožbenem zahtevku, ki ga je po zakonski fikciji tožeča stranka pred tem spremenila. Z odločitvijo o dajatvenem namesto ugotovitvenem tožbenem zahtevku je slednjega prekoračilo in s tem prekršilo določbo 2. člena ZPP.

Izrek

I. Reviziji se delno ugodi in se sodba sodišča druge stopnje v I. točki izreka spremeni tako, da se pritožbi zoper sodbo sodišča prve stopnje delno ugodi, tako da se po spremembi glasi: "Sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 58116/2013 z dne 18. 4. 2013 se razveljavi v prvem in tretjem odstavku izreka ter se ugotovi, da obstaja terjatev tožeče do tožene stranke v znesku 17.591,24 EUR.“

II. V preostalem delu (glede pritožbenih stroškov) se revizija zavrne.

III. Vsaka stranka krije svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

**Dosedanji potek postopka**

1. Sodišče prve stopnje je sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 58116/2013 z dne 18. 4. 2013 razveljavilo (tudi) v prvem in tretjem odstavku izreka ter tožbeni zahtevek, s katerim je tožeča stranka zahtevala plačilo opravljenih storitev projektiranja strojnih inštalacij PZI - projekta za izvedbo del in PID - projekta izvedenih del za objekt A. v Portorožu. zavrnilo.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbi tožeče stranke ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani ohranilo v veljavi.

3. Vrhovno sodišče je s sklepom III DoR 9/2017 z dne 24. 2. 2017 na predlog tožene stranke dopustilo revizijo glede vprašanja: „Ali je sodišče druge stopnje kršilo določbo četrtega odstavka 301. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, ko je kljub začetemu stečajnemu postopku nad toženo stranko vzdržalo v veljavi sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine v 1. in 3. točki izreka (dajatveni del)?“.

4. Na podlagi navedenega sklepa je tožena stranka vložila revizijo, v kateri uveljavlja revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava (3. točka prvega odstavka 370. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP). Vrhovnemu sodišču predlaga, da reviziji ugodi in sodbo sodišča druge stopnje spremeni tako, da ugotovi obstoj terjatve tožeče stranke do tožene, kot izhaja iz sklepa o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 58116/2013 z dne 18. 4. 2013, tožečo stranko pa zaveže k povrnitvi stroškov revizijskega postopka tožene stranke.

5. Tožeča stranka je v odgovoru na revizijo predlagala njeno zavrnitev oziroma podredno (neobrazloženo) zavrženje.

6. Revizija je delno utemeljena.

7. Sodba sodišča prve stopnje je bila izdana pred začetkom uporabe Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP-E (Uradni list RS, št. 10/2017), zato se glede na določbo prvega in tretjega odstavka 125. člena ZPP-E v tem revizijskem postopku uporabljajo pravila ZPP, veljavna pred uveljavitvijo novele ZPP-E. **Relevantno procesno stanje**

8. Tožeča stranka (upnica) je vložila predlog za izvršbo na podlagi računa št. 08-12 z dne 26. 4. 2012, skladno s katerim je Okrajno sodišče v Ljubljani dovolilo izvršbo in odločilo, da je tožena stranka (dolžnica) dolžna v roku 8 dni poravnati v predlogu navedeno terjatev. Po vloženem ugovoru tožene stranke je sodišče izdani sklep razveljavilo in sklenilo, da bo o zahtevku in stroških odločalo Okrožno sodišče v Ljubljani v pravdnem postopku.

9. Sodišče prve stopnje je v gospodarskem sporu 2. 9. 2015 razsodilo, da se sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 58116/2013 z dne 18. 4. 2013 razveljavi tudi v prvem in tretjem odstavku izreka in se tožbeni zahtevek zavrne.

10. Dne 20. 11. 2015 je bil s sklepom Okrožnega sodišča v Kopru St 3997/2015 nad toženo stranko začet stečajni postopek. V njem je tožeča stranka prijavila vtoževano terjatev in pravdne stroške, ki so ji nastali z njeno uveljavitvijo. Terjatev je stečajni upravitelj prerekal. 11. Tožeča stranka je dne 16. 9. 2016 predlagala nadaljevanje prekinjenega pravdnega postopka, ki se je nadaljeval dne 29. 8. 2016. 12. Sodišče druge stopnje je s sodbo z dne 7. 12. 2016 ugodilo pritožbi tožeče stranke in odločitev sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je sklep o izvršbi v 1. in 3. točki izreka ohranilo v veljavi ter toženi stranki naložilo plačilo pritožbenih stroškov tožeče stranke.

**Razlogi revizije**

13. Revidentka navaja, da izvršba po začetku stečajnega postopka ni več mogoča, zato po tem datumu tudi ni več mogoče ohraniti v veljavi izdanega sklepa o izvršbi. Takšno ravnanje nasprotuje določbi 131. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP) in ruši temeljno načelo stečajnega postopka, ki je v sorazmernem poplačilu navadnih terjatev. Odpira dilemo, ali je določba četrtega odstavka 301. člena ZFPPIPP lex specialis v razmerju do določb drugega odstavka 62. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) v zvezi s tretjim odstavkom 436. člena ZPP.

**O utemeljenosti revizije**

14. V skladu z drugim odstavkom 62. člena ZIZ se po ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine in razveljavitvi sklepa o izvršbi v delu, s katerim je bila dovoljena izvršba in določen izvršitelj, postopek nadaljuje kot pri ugovoru zoper plačilni nalog. V njem se predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine, ki je bil podlaga za izdajo razveljavljenega sklepa o izvršbi, obravnava kot tožba v pravdnem postopku. Posebnost postopka po ugovoru zoper plačilni nalog je tako „zgolj“ v izreku odločbe o glavni stvari. V njem namreč sodišče odloči, ali ostane plačilni nalog v celoti ali deloma v veljavi ali se razveljavi (tretji odstavek 436. člena ZPP). Sicer pa veljajo v postopku po ugovoru zoper plačilni nalog in s tem v postopku po ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine pravila pravdnega postopka oziroma pravila v gospodarskih sporih.

15. Navedeno pomeni, da konkretni pravdni postopek, voden po razveljavitvi sklepa o izvršbi v njegovi 1. in 3. točki izreka, ni terjal drugačne obravnave tožbenega zahtevka, kot če bi ga tožeča stranka uveljavljala s tožbo. Odločanje o veljavnosti sklepa o izvršbi v njegovem dajatvenem delu je namreč izenačeno z odločanjem o utemeljenosti dajatvenega tožbenega zahtevka po tožbi.

16. Sodišče druge stopnje je odločitev o utemeljenosti tožbenega zahtevka sprejelo po začetem stečaju nad toženo stranko. Postopek se je skladno z določbo 4. točke prvega odstavka 205. člena ZPP z začetkom stečajnega postopka prekinil in se nadaljeval s tem, ko ga je stečajni upravitelj tožene stranke prevzel. Nadaljevanje prekinjenega pravdnega postopka za uveljavitev terjatve ureja četrti odstavek 301. člena ZFPPIPP, po katerem velja, da upnikov predlog za nadaljevanje prekinjenega pravdnega postopka vsebuje tudi izjavo upnika o umiku dajatvenega dela tožbenega zahtevka tako, da uveljavlja samo še zahtevek za ugotovitev obstoja terjatve. Skladno z navedeno zakonsko določbo tako po vloženem predlogu za nadaljevanje postopka ni več mogoče odločati o dajatvenem tožbenem zahtevku, pač pa „zgolj“ o zahtevku za ugotovitev obstoja terjatve. Dajatveni tožbeni zahtevek namreč postane z začetkom stečajnega postopka nad toženo stranko nedovoljen.

17. Navedena ureditev je skladna z načelom koncentracije iz prvega odstavka 227. člena ZFPPIP, po katerem lahko upnik svoj zahtevek za izpolnitev obveznosti, ki je nastala do začetka stečajnega postopka, v razmerju do stečajnega dolžnika uveljavlja samo v stečajnem postopku proti temu dolžniku in v skladu s pravili tega postopka, če v zakonu za posamezen primer ni drugače določeno.

18. Odgovor na dopuščeno revizijsko vprašanje je tako pozitiven. Ker sodišče druge stopnje pri odločitvi o utemeljenosti tožbenega zahtevka za plačilo vtoževane terjatve po računu 08-12 z dne 26. 4. 2012 zakonske določbe četrtega odstavka 301. člena ZFPPIPP ni upoštevalo, je odločalo o tožbenem zahtevku, ki ga je po zakonski fikciji tožeča stranka pred tem spremenila. Z odločitvijo o dajatvenem namesto ugotovitvenem tožbenem zahtevku je slednjega prekoračilo in s tem prekršilo določbo 2. člena ZPP. Kršitev je Vrhovno sodišče po določbi 381. člena ZPP lahko odpravilo samo, zato je odločilo, kot izhaja iz I. točke izreka te sodbe. Ob upoštevanju prijavljene terjatve tožeče stranke v stečajnem postopku nad toženo stranko je ugotovilo obstoj njene vtoževane terjatve (13.200,00 EUR) z nateklimi zamudnimi obrestmi do začetka stečajnega postopka (3.920,24 EUR), stroške izvršilnega postopka v znesku 36,00 EUR in odmerjene pravdne stroške pred sodiščem prve stopnje v znesku 435,00 EUR). Skupaj znaša terjatev tožeče stranke do tožene 17.591,24 EUR.

**O stroških postopka**

19. Tožena stranka je z vloženo revizijo uspela zgolj navidezno. Spremenjena odločitev sodišča druge stopnje, po kateri je ugotovljena terjatev tožeče stranke do nje, namreč njenega pravnega položaja ne spremeni. Tožena stranka ostaja še naprej zavezanka za plačilo vtoževane terjatve, pri čemer se bo samo plačilo izvedlo v okviru in po pravilih stečajnega postopka. Vrhovno sodišče zato odločitev sodišča druge stopnje o stroških pritožbenega postopka ni spremenilo.

20. Skladno z drugim odstavkom 154. člena ZPP je Vrhovno sodišče še odločilo, da vsaka stranka krije svoje stroške revizijskega postopka.