Jedro

Tožena stranka bi lahko grajala napake v 1 mesecu od odkritja. Da pa bi bilo grajanje pravočasno, bi morala tožena stranka trditi, kdaj je napako odkrila. Lahko bi jo odkrila šele po začetku delovanja, ali celo šele po določenem obdobju delovanja, ko bi se prepričala, da napaka obstaja in da gre za napako v načrtu, in ne na primer za napako pri izvedbi.

Naročnik mora, kolikor je to od nestrokovnjaka mogoče pričakovati, opisati posledice napake. Vzrok napake mora seveda odkriti podjemnik sam. Od naročnika torej ni mogoče zahtevati natančnega opisa napake, ne zadošča pa tudi povsem splošen opis, če je mogoče razumno pričakovati natančnejšega.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se prvostopenjska sodba spremeni tako, da sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. VL 58116/2013 z dne 18. 4. 2013 ostane v veljavi v 1. in 3. točki izreka sklepa.

Tožena stranka mora tožeči stranki povrniti stroške prvostopenjskega postopka v višini 435,00 EUR v 15 dneh od vročitve te sodbe, v primeru zamude pa tudi z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki bodo začele teči s 16. dnem od vročitve te sodbe.

II. Tožena stranka mora tožeči stranki povrniti stroške pritožbenega postopka v višini 1.253,78 EUR v 15 dneh od vročitve te sodbe, v primeru zamude pa tudi z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki bodo začele teči s 16. dnem od vročitve te sodbe.

Obrazložitev

1. Spor se je vodil zaradi plačila za opravljen posel po podjemni pogodbi.

2. Tožeča stranka je v prvostopenjskem postopku trdila, da je s toženo stranko sklenila „Pogodbo št. 04/10“, s katero se je zavezala k izdelavi projekta za izvedbo (PZI) internih strojnih instalacij za objekt „RČ“ v ... Trdila je še, da je projekt izročila toženi stranki. Od tožene stranke je zahtevala plačilo s računom št. 08-12 z dne 26. 4. 2012. Tožena stranka potrditvah tožeče stranke ni plačala PZI.

3. Tožena stranke je v teku prvostopenjskega postopka predvsem ugovarjala, da je imel projekt številne napake. Napake naj bi grajala v elektronski pošti z dne 26. 4. 2012 in v zavrnitvi računa z dne 9. 5. 2012. 4. Prvostopenjsko sodišče je tožbeni zahtevek na plačilo 13.200,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi zavrnilo.

5. Ugotovilo je, da je bil PZI izročen toženi stranki 3. 3. 2011. 26. 4. 2012 je bil izdan račun (prvostopenjska odločba, r. št. 7). Na izvedenem delu so obstajale napake, ker jih je ugotovil izvedenec (prvostopenjska odločba, r. št. 11). Tožena stranka je napake grajala pravočasno, ker jih grajala nemudoma, ko je prejela račun (prvostopenjska odločba, r. št. 13). Ker je tožena stranka znižala plačilo, je tožbeni zahtevek tožeče stranke neutemeljen (prvostopenjska odločba, r. št. 14).

6. Tožeča stranka je v pritožbi grajala ugotovitev prvostopenjskega sodišča, da je tožena stranka grajala napake v pisni zavrnitvi računa. Zavrnitve računa naj bi tožeča stranka ne prejela, in je izročitev nedokazana. V e-pošti z dne 26. 4. 2012 pa naj bi tožena stranka ne grajala kakršnihkoli napak v projektni dokumentaciji, temveč le v izvedbi na temelju projektnih načrtov. Tožena stranka bi morala PZI pregledati takoj po prejemu. Napake naj bi bile očitne in bi jih morala tožena stranka grajati nemudoma. Materialnopravno zmotno naj bi bilo stališče prvostopenjskega sodišča, da je bilo grajanje pravočasno zato, ker je tožena stranka domnevno grajala napake ob prejemu računa. Tožena stranka tožeči stranki ni nikoli ponudila primernega roka za odpravo domnevnih napak. Tožena stranka tudi ni nikoli trdila, kdaj je odkrila napako in ali gre za očitno ali skrito napako.

7. Tožena stranka je v odgovoru na pritožbo menila, da je napaka pri izdelavi PZI skrita napaka, ki je pri običajnem pregledu ob izročitvi ni mogoče odkriti. Tožena stranka naj ne bi imela strokovnega znanja, da bi lahko ugotovilo napako na temelju PZI, temveč je napako lahko odkrila šele ob zaključku gradnje. Tožena stranka naj bi dovolj konkretno grajala napake. Kot laik tega ni mogla storiti tako, da bi konkretno navedla vzrok napake, temveč je to lahko storila le tako, da je grajala delovanje samega sistema strojnih instalacij. S tem pa ni grajala napak v izvedbi del, temveč je grajala projektantske rešitve. Tudi ni bilo mogoče dati dodatnega roka za odpravo napak, saj PZI služi zgraditvi objekta. Njen namen naj bi se bil izčrpal s samo izgradnjo. Popravljena projektna dokumentacija naj bi bila za naročnika neuporabna (638. člen OZ).

8. Pritožba je utemeljena. Pritožbeno sodišče ji je ugodilo in spremenilo prvostopenjsko sodbo (358. člen ZPP).

9. Tožeča stranka je uveljavljala zahtevek na plačilo opravljenega posla (619. člen OZ in 7. člen Pogodbe št. 04/10). Takšen zahtevek je bil utemeljen, ker je tožeča stranka opravila vsa ravnanja, ki utemeljujejo njen zahtevek.

10. Nobenega spora ni bilo med strankama, da je bila Pogodba št. 04/10 sklenjena. V tej pogodbi je tožena stranka naročila izdelavo internih strojnih instalacij, tožeča stranka pa se je zavezala k njihovi izdelavi za objekt „RČ“ v ... (1. člen Pogodbe št. 04/10).

11. Zahtevek na plačilo iz podjemne pogodbe („podjemnine“) je utemeljen, če je podjemnik izročil opravljeni posel (izdelek) naročniku (prvi odstavek 632. člena OZ), če je zahteval pregled in prevzem drugi odstavek 632. člena OZ) in če je opravljeni posel naročnik prevzel (tretji odstavek 642. člena OZ).

12. Prvostopenjsko sodišče je ugotovilo, da je bil PZI izročen toženi stranki 3. 3. 2011. Podjemnik (tožeča stranka) je toženi stranki izstavila račun št. 08-12 z dne 26. 4. 2012. To po ustaljeni sodni praksi pomeni, da jo je pozvala k prevzemu. Tožena stranka je PZI tudi prevzela. Tega sicer ni storila izrecno, je pa očitno po PZI izvedla notranje strojne instalacije. Če je predmet naročila izdelava načrta, je namreč mogoče iz same izvedbe po načrtu sklepati, da je bil načrt kot takšen tudi odobren. To sicer ne izključuje grajanja napak, zlasti skritih napak, in tudi ne grajanja takšnih skritih napak, ki se pokažejo šele pri uporabi. Pravna posledica prevzema je zgolj nastanek plačilne obveznosti, ne pa tudi oprostitev odgovornosti za napake.

13. Tožena stranka kot naročnik ni pravočasno in pravilno grajala napak. Če bi pravočasno in pravilno grajala napake, zahtevek na plačilo ne bi bil utemeljen (drugi odstavek 635. člena OZ). Trditveno in dokazno breme glede tega je na naročnikovi strani, torej na strani tožene stranke. Temu bremenu tožena stranka ni zadostila.

14. Očitna napaka je bila grajana pravočasno, če je bila grajana nemudoma ob izročitvi (prvi odstavek 633. člena OZ). Skrita napaka je grajana pravočasno, če je grajana v 1 mesecu od odkritja (prvi odstavek 634. člena OZ). Pravilno je grajanje, če je določno.

15. Ugovor tožene stranke, da tožeča stranka ni upravičena do plačila ni bil niti pravočasen, niti dovolj konkreten. Tožena stranka namreč ni niti trdila, da je grajala pravočasno, njeno grajanje pa ni bilo dovolj določno.

I. NEPRAVOČASNOST GRAJANJA

16. Tožena stranka ni grajala napak pravočasno, kajti ni jih grajala v 1 mesecu od odkritja.

17. Napake, ki jih je v prvostopenjskem postopku očitala tožena stranka, so bile skrite. Glede tega ima prav odgovor na pritožbo in ne pritožba. Da gre za skrite napake je bilo mogoče sklepati že iz okoliščine, da je tožeča stranka dolgovala PZI internih strojnih instalacij. Da naročnik pri sami izročitvi načrta njegove pravilnosti ne more preizkusiti, je očitno. Ne nazadnje je navadno naročnik nestrokovnjak. Celo če bi bil strokovnjak, praviloma ni mogoče pričakovati, da bo razumel razmeroma zapletene načrte strojnih instalacij brez temeljitega študija, ki lahko glede na okoliščine traja tudi razmeroma dolgo časa. Pri tem je seveda tudi mogoče, da je glede na stanje tehnike mogoče zanesljivo presoditi pravilnost načrta šele takrat, ko je že izveden, potem pa na preprost način. Če je namreč dosežen zastavljeni cilj, ki je v določenem delovanju strojnih instalacij, potem je tudi načrt primeren. Če ni, potem je to indic, da je kakovost načrta v nasprotju s prvim odstavkom 626. člena OZ.

18. Tožena stranka bi lahko grajala napake v 1 mesecu od odkritja (prvi odstavek 634. člena OZ). Da pa bi bilo grajanje pravočasno, bi morala tožena stranka trditi, kdaj je napako odkrila. Lahko bi jo odkrila šele po začetku delovanja, ali celo šele po določenem obdobju delovanja, ko bi se prepričala, da napaka obstaja in da gre za napako v načrtu, in ne na primer za napako pri izvedbi.

19. Tožena stranka ni glede trenutka odkritja napake trdila sploh ničesar, zato tudi ni bilo mogoče preizkusiti, ali je napako grajala pravočasno. Navedbe tožene stranke so bile v teku prvostopenjskega postopka v bistvu vseskozi omejene na trditev, da je napaka obstajala.

II. NEOPREDELJENOST GRAJANJA

20. Prav pa ima pritožba tudi glede tega, da napaka ni bila grajana dovolj opredeljeno. Odgovor na pritožbo je utemeljeno opozoril na to, da od naročnika ni mogoče pričakovati, da bo odkril vzrok napake. Ne glede na to pa mora naročnik, kolikor je to od nestrokovnjaka mogoče pričakovati, opisati posledice napake. Vzrok napake mora seveda odkriti podjemnik sam. Od naročnika torej ni mogoče zahtevati natančnega opisa napake, ne zadošča pa tudi povsem splošen opis, če je mogoče razumno pričakovati natančnejšega.

21. Temu bremenu tožena stranka ni zadostila. Grajanje napake sicer ni izjava volje, saj samo po sebi še ne pripelje do nobenih pravnih posledic. Ne glede na to pa mora naročnik poskrbeti, da pride do podjemnika. Razlog za takšno breme je v smislu grajanja napake. Ta je v tem, da je z njim podjemnik obveščen o domnevnem obstoju napake in da lahko podjemnik začne napako odpravljati prostovoljno. Celo če bi tožena stranka napako opisala v zavrnitvi računa z dne 9. 5. 2012, je tožeča stranka zanikala prejem te listine. Tožena stranka ni glede prejema listine postavila nobenih trditev, da je tožeča stranka listino vseeno prejela, in tudi ni predlagala izvedbe kakšnih dokazov.

22. Celo če bi tožeča stranka zavrnitev računa z dne 9. 5. 2012 prejela pravočasno, to na izid tega postopka ne bi vplivalo. Napak namreč tožena stranka ni opisala dovolj določno niti v zavrnitvi računa.

23. Tožena stranka je očitala, da delo ni bilo „izvedeno strokovno in funkcionalno“, da „sistem … ne deluje“, da „Projekt strojnih instalacij, na katerih se je gradil sistem strojnih instalacij ne zagotavlja nemotenega funkcioniranja celotnega sistema, sistem je potraten, vgrajeni so napačni elementi“. Kaj naj bi bilo na tem sistemu pravzaprav konkretno takšnega, da naj ne bi deloval, tožena stranka ni opisala podrobneje. V kakšnem smislu naj bi bil potraten, iz tega sporočila tudi ni mogoče izvedeti, smiselno isto velja za domnevno napačne elemente.

24. Seveda se od naročnika ne more pričakovati strokovno pravilni opis vzroka za napako. Naročnik mora le kolikor je mogoče, čeprav nestrokovno, opisati domnevne pomanjkljivosti. Da je to bilo mogoče, je pokazalo naslednje in zadnje pismo, ki ga je tožena stranka predložila v postopku. To pismo je z dne 27. 12. 2012 in določno graja pomanjkanje tople sanitarne vode, hrup iz konvektorjev, opustitev napeljave mehčane vode do strojev. Na to sicer prepozno pismo se je tožena stranka sklicevala v ugovoru zoper predlog za izvršbo na temelju verodostojne listine.

25. Prav ima pritožba tudi glede tega, da tožena stranka sploh ni grajala napake z e-pošto z dne 26. 4. 2012. Ta e-pošta namreč opozarja na napake pri izvedbi projekta strojnih instalacij in opravljenem nadzoru (prvostopenjska odločba, r. št. 7). O napakah v PZI internih strojnih instalacij pa molči, saj se nanaša izključno na izvedbo. Če se upošteva še, da je tožeča stranka opravljala tudi nadzor nad izvedbo strojnih instalacij, e-pošte z dne 26. 4. 2016 ni mogoče razumeti niti kot sklepčno grajanje napake pri izdelavi projekta za izvedbo.

III. UTEMELJENOST ZAHTEVKA PO VIŠINI

26. Tožbeni zahtevek za plačilo 13.200,00 EUR in zakonskih zamudnih obresti od 12. 5. 2012 je utemeljen na temelju 7. člena Pogodbe št. 04/10 v povezavi s 619. členom OZ. V teku prvostopenjskega postopka tožena stranka višini zahtevka ni nikoli ugovarjala.

27. Tožeča stranka je zahtevala pregled in prevzem (drugi odstavek 633. člena OZ). S tem, da je poslala račun je po ustaljeni sodni praksi zahtevala pregled.(1) Načrti so bili po pritožbeno neizpodbijanih ugotovitvah izročeni 3. 3. 2011 (641. člen OZ).

28. Tožena stranka je načrte tudi prevzela. Za prevzetje je potrebno načrte potrditi (tretji odstavek 642. člena OZ). Uporaba stvari pomeni po ustaljeni sodni praksi že prevzem.(2) Načrtov ni mogoče uporabiti, pač pa se jih lahko začne izvrševati. Najkasneje z začetkom izvrševanja načrta velja načrt za prevzetega. Načrte je tožena stranka uporabila, saj je po načrtih izdelala notranje strojne instalacije. S tem je načrte s svojim ravnanjem potrdila vsaj toliko, da nimajo očitnih napak. Kot je bilo že obrazloženo, prevzem načrta ne pomeni, da tožena stranka ne bi mogla uveljavljati pravic zaradi skritih napak, če bi bile izpolnjene predpostavke za to. S prevzemom je zgolj nastal plačilni zahtevek.

29. Utemeljen je tudi zahtevek na plačilo zakonskih zamudnih obresti (8. člen Pogodbe 04/10, prvi odstavek 299. in prvi odstavek 378. člena OZ) od 11. 5. 2012 naprej. Valuta plačila je znašala 15 dni od izstavitve računa. Račun št. 08-12 je bil izstavljen 26. 4. 2012, prejema računa ni tožena stranka nikoli zanikala, temveč se je sklicevala celo na zavrnitev računa, ki naj bi bila opravljena s pisanjem z dne 9. 5. 2012. Petnajstdnevni rok od izstavitve računa pa je pretekel tako, da je bila s 11. 5. 2012 tožena stranka že v zamudi.

IV. STROŠKI POSTOPKA

30. Tožena stranka mora sama nositi svoje stroške pritožbenega postopka. Tožeči stranki mora povrniti stroške prvostopenjskega in pritožbenega postopka (drugi odstavek 165. in prvi odstavek 154. člena ZPP).

31. V prvostopenjskem postopku tožeče stranke ni zastopal odvetnik. Ker tožeča stranka potnih stroškov pooblaščenke ni opredelila, ni upravičena do njihove povrnitve. Upravičena pa je do povrnitve sodnih taks (drugi odstavek 151. člena ZPP). Sodne takse so znašale 435,00 EUR.

32. V pritožbenem postopku je tožečo stranko zastopala odvetniška družba, zato je tožeča stranka upravičena tudi do povrnitve nagrade za delo odvetnika, povrnitve drugih stroškov poleg povrnitve sodne takse za pritožbo. Upravičena je do povrnitve nagrade za delo odvetnika v višini 587,20 EUR (tar. št. 3210 ZOdvT), do povrnitve stroškov v višini 20,00 EUR (tar. št. 6002), do DDV od vsote prej navedenih postavk in do povrnitve sodne sodne takse v višini 513,00 EUR. Tožeča stranka je torej upravičena do povrnitve skupaj 1.253,78 EUR.

33. Sodno takso za prvostopenjski postopek in stroške drugostopenjskega postopka bo morala pritožnica povrniti v 15 dneh od vročitve te odločbe. Če bo s plačilom zamudila, bo morala plačati še zakonske zamudne obresti (prvi odstavek 299. in prvi odstavek 378. člena OZ. Teči bodo začele z zamudo, torej s šestnajstim dnevom od vročitve te odločbe.

Op. št. (1): Odločbi opr. št. VSL I Cpg 571/2013 in VSL I Cpg 424/2011. Op. št. (2): Npr. odločbe opr. št. VSL I Cpg 868/2012, r. št. 9; v tej zadevi podjemnik celo niti ni zahteval pregleda in prevzema izvršenega dela in je izvršeno delo kljub temu veljalo za prevzeto; VSL II Cp 4310/2010, r. št. 5; VSL I Cpg 1004/2012, r. št. 8.