Jedro

Sodišče prve stopnje je pravdo po tožbi združilo s pravdo po nasprotni tožbi. Čeprav je izdalo o zahtevkih po tožbi in po nasprotni tožbi skupno sodbo, je treba vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe glede dovoljenosti revizije obravnavati ločeno.

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

1. Tožena stranka po tožbi in tožeča stranke po nasprotni tožbi (v nadaljevanju tožena stranka) z revizijo izpodbija del pravnomočne sodbe, s katerim je bilo ugodeno zahtevku po tožbi za plačilo kupnine 31.290 EUR, in del pravnomočne sodbe, s katerim so bili zavrnjeni zahtevki po nasprotni tožbi za vrnitev plačanega (24.917,55 EUR), skupaj s primarno ugotovitveno tožbo (ničnost prodajne pogodbe), podrejeno pa z oblikovalno tožbo (razveljavitev pogodbe). Zavrnjen je bil tudi podrejeni oblikovalni zahtevek nasprotne tožbe (sprememba pogodbe). Poleg (direktne) revizije je tožena stranka vložila tudi predlog za dopustitev revizije.

2. Revizija (direktna) ni dovoljena.

3. V skladu z drugim odstavkom 367. člena ZPP(1) je revizija dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 40.000 eurov (dovoljena revizija).

4. Sodišče prve stopnje je pravdo po tožbi združilo s pravdo po nasprotni tožbi. Čeprav je izdalo o zahtevkih po tožbi in po nasprotni tožbi skupno sodbo, je treba vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe glede dovoljenosti revizije obravnavati ločeno. Vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe glede zahtevka po tožbi kot glede zahtevkov po nasprotni tožbi ne presega 40.000 eurov. Po presoji revizijskega sodišča niso podani niti pogoji za ugotovitev vrednosti izpodbijanega dela pravnomočne sodbe s seštevkom vrednosti posameznih še spornih zahtevkov.

5. Na podlagi podlagi 377. člena ZPP je zato Vrhovno sodišče revizijo tožene stranke zavrglo.

Op. št. (1): Zakon o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/1999 s spremembami - ZPP).