Jedro

Presoja dovoljenosti revizije po spremenjeni tožbi.

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je razsodilo, da mora tožena stranka izprazniti vse prostore dvosobnega stanovanja s kabinetom št. 9 v prvem nadstropju stanovanjskega objekta v Kranju ter jih proste oseb in stvari izročiti tožnikoma. Poleg tega je razsodilo, da jima mora plačati uporabnino za stanovanje v znesku 40.500 tolarjev za vsak mesec uporabe, z zamudnimi obrestmi od zapadlosti posamezne mesečne najemnine dalje do dneva plačila in pogodbeno kazen za vsak dan po 5 nemških mark v tol-arski protivrednosti po srednjem tečaju Banke Slovenije, vse od 1.4.1996 dalje. Višji tožbeni zahtevek je sodišče zavrnilo.

Po pritožbi tožene stranke je sodišče druge stopnje le-tej delno ugodilo in razveljavilo odločitev glede plačila uporabnine z zamudnimi obrestmi. Sicer je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje glede izpraznitve stanovanja in njegove izročitve tožnikoma ter glede plačila pogodbene kazni.

Proti pravnomočni sodbi sodišča druge stopnje, s katero je postala pravnomočna prva sodba, je tožena stranka pravočasno vložila revizijo. Uveljavlja revizijska razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da odločitev o izpraznitvi stanovanja ni zakonita, ker ni v skladu s kupoprodajno pogodbo. Poudarja, da tožnika do selitve leta 1996 nista plačala celotne kupnine, kar je bilo pogoj za prenos lastninske pravice in plačilo zahtevane najemnine. Poleg tega sodiščema očita, da nista upoštevali, da je tožeča stranka sklenila prodajno pogodbo, preden si je z otrokoma poiskala drugo stanovanje; da ni upoštevalo izpovedi prič o zvišani kupnini za m2 stanovanja; in da tožnika nista pristala na zvišano ceno m2 stanovanja, zaradi česar ni imela denarja za plačilo novega stanovanja v Ljubljani in se je morala vrniti v Kranj. Dodaja, da je sodišče zmotno ugotovilo, da je vrednost spora 200.000 tolarjev, saj znaša uporabnina 2,720.976 tolarjev, pogodbena kazen 846.905 tolarjev in vrednost stanovanja 16,000.000 tolarjev.

Revizija ni dovoljena.

Zakon o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99), ki je začel veljati med odločanjem pred sodiščem prve stopnje, v 367. členu določa, da je mogoče vložiti revizijo zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji, če vrednost spornega predmeta izpodbijanega dela sodbe presega 1.000.000 tolarjev. Če predmet tožbenega zahtevka ni denarni znesek, mora tožeča stranka navesti vrednost tožbenega predmeta v tožbi (drugi odstavek 180. člena ZPP).

V konkretnem primeru je tožeča stranka v tožbi navedla kot vrednost za tožbeni zahtevek, ki sestoji iz zahtevka za izročitev stanovanja, plačilo penalov in plačilo uporabnine, znesek 200.000 tolarjev. Tedaj bi taka vrednost spora sicer zadoščala za revizijo, toda novi zakon, ki je začel veljati julija 1999 je revizijski prag ustrezno dvignil. Tožeča stranka, ki je 12.1.1998 spremenila tožbeni zahtevek, tako da je zahtevala plačilo uporabnine v znesku 40.500 tolarjev, se na glavni obravnavi dne 27.9.1999, ko je sodišče prve stopnje dovolilo spremembo tožbe, ni ukvarjala z vrednostjo spornega predmeta. Tudi tožena stranka tedaj ni ugovarjala, zato je v zadevi še naprej odločalo okrajno sodišče in izračunavanje vrednosti spornega stanovanja, nateklih penalov in uporabnine v reviziji ne more vplivati na odločitev o dovoljenosti revizije.

Ker si torej pravdni stranki nista zagotovili pravice do revizije, je Vrhovno sodišče Republike Slovenije po 377. členu ZPP zavrglo nedovoljeno revizijo.