Jedro

Odločitev drugostopenjskega organa, s katero ta zavrne pritožbo in vsebinsko ne poseže v odločitev prvostopnega organa, ne more biti predmet izpodbijanja v upravnem sporu. Če iz tožbe in tožbenega predloga nedvomno izhaja, da je tožba vložena zoper drugostopenjski akt, taka tožba ni pomanjkljiva ali nepopolna.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje na podlagi 4. točke prvega odstavka 36. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrglo tožbo tožeče stranke zoper odločbo tožene stranke z dne 14. 6. 2011. Z navedeno odločbo je tožena stranka v pritožbenem postopku odpravila 5. točko izreka inšpekcijske določbe gradbenega inšpektorja Inšpektorata RS za okolje in prostor, Območne enote Ljubljana, Inšpekcijske pisarne Domžale, in jo nadomestila z novo 5. točko, ki glasi: „O stroških postopka bo izdan poseben sklep“, v preostalem delu pa je pritožbo zavrnila. S citirano inšpekcijsko odločbo, izdano na podlagi 152. člena Zakona o graditvi objektov (v nadaljevanju ZGO-1), je prvostopni organ odločil, da mora tožnik kot inšpekcijski zavezanec ustaviti gradnjo in v roku enega meseca odstraniti nelegalno zgrajen prizidek k obstoječemu gospodarskemu poslopju in dvokapni nadstrešek v nadaljevanju prizidka, vse v tam navedenih gabaritih na tam navedenem zemljišču (1. in 2. točka izreka); za objekt odredil posebne prepovedi v skladu z 158. členom ZGO-1 (3. točka izreka); tožnika opozoril, da se bo v primeru neizpolnitve naložene obveznosti opravila izvršba po drugih osebah (4. točka izreka); odločil, da bo o stroških izvršbe izdan poseben sklep (5. točka izreka) in navedel, da pritožba ne zadrži izvršitve odločbe (6. točka izreka).

2. Sodišče prve stopnje v obrazložitvi izpodbijanega sklepa navaja, da tožnik s tožbo izpodbija drugostopenjski akt. V tožbi namreč prvostopenjskemu aktu ne očita ničesar. Zato sodišče tožnika ni pozvalo na odpravo pomanjkljivosti, saj v obravnavani zadevi ne gre za nepopolno ali nerazumljivo tožbo. Ker tožnik izpodbija drugostopenjski upravni akt, s katerim je pritožbeni organ le zavrnil njegovo pritožbo, torej akt, ki ne vsebuje vsebinske odločitve o njegovi pravici, obveznosti ali pravni koristi, in ker tudi odločitev pritožbenega organa o stroških postopka ne predstavlja akta v smislu 2. člena ZUS-1 in tudi ne sklepa v smislu 5. člena ZUS-1, je tožbo, s sklicevanjem na obsežno sodno prakso Vrhovnega sodišča, zavrglo.

3. Tožeča stranka v pritožbi uveljavlja vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 75. člena ZUS-1. Meni, da izpodbijana odločba pritožbenega organa predstavlja akt po 5. členu ZUS-1, saj je bila z njo odpravljena prvostopenjska upravna odločba. V primeru izvršitve te odločbe pa bo utrpel veliko materialno škodo, saj iz dosedanjih navedb nesporno izhaja, da bo njegov trenutno nelegalno zgrajen objekt v prihodnosti legaliziran. Navaja še, da bi moralo sodišče upoštevati osnovna ustavna načela in pretehtati vse okoliščine, ki so privedle do tega, da je objekt trenutno nelegalno zgrajen. V nadaljevanju pritožbe opisuje potek dogodkov. Predlaga, da Vrhovno sodišče pritožbi ugodi, razveljavi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

K I. točki izreka:

4. Pritožba ni utemeljena.

5. V skladu z določbo 2. člena ZUS-1 se v upravnem sporu odloča o zakonitosti dokončnih upravnih aktov, ki vsebujejo vsebinsko odločitev o materialnopravno določeni pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika, pravne osebe ali druge osebe, ki je lahko stranka v postopku izdaje akta. Odločba drugostopenjskega organa, s katero ta zavrne pritožbo in vsebinsko ne poseže v odločitev prvostopenjskega organa, ni odločitev o materialnopravni pravici, obveznosti ali pravni koristi stranke, ampak odločitev o neutemeljenosti pravnega sredstva, in zato, glede na zgoraj navedeno določbo ZUS-1, takšna odločba ne more biti predmet izpodbijanja v upravnem sporu.

6. Vrhovno sodišče se strinja s presojo sodišča prve stopnje, da je v obravnavani zadevi tožeča stranka vložila tožbo prav zoper drugostopenjski akt. To nedvomno izhaja iz tožbe in tožbenega predloga, s katerim je predlagala, odpravo drugostopenjskega akta oziroma podrejeno nadomestitev le tega z novim aktom. Presoja sodišča prve stopnje, da v obravnavani zadevi tožba ni pomanjkljiva ali nerazumljiva, je zato pravilna. Tožeča stranka pa temu v pritožbi niti ne ugovarja.

7. Pravilna je tudi presoja sodišča prve stopnje, da v obravnavani zadevi z drugostopenjskim aktom, s katerim je bila odpravljena in nadomeščena le odločitev upravnega organa o stroških postopka, v preostalem delu pa je bila pritožba zavrnjena, ni bilo odločeno o pravici, obveznosti ali pravni koristi tožeče stranke. Odločitev o tem vsebuje prvostopenjski akt, s katerim je bilo ugotovljeno, da gre v tej zadevi za gradnjo brez gradbenega dovoljenja in tožeči stranki naloženo, da nelegalno zgrajeni objekt odstrani. Zato je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je tožbo na podlagi 4. točke drugega odstavka 36. člena ZUS-1, zavrglo.

8. Pritožbeni ugovor, da v obravnavni zadevi drugostopenjski akt predstavlja akt po 5. členu ZUS-1, ker je bil z njim prvostopenjski akt odpravljen, je protispisen in zato ni utemeljen. Z drugostopenjskim aktom je bil odpravljen in nadomeščen le sklep o stroških, ne pa tudi sama vsebinska odločitev prvostopnega upravnega organa, ki je zaradi zavrnitve pritožbe ostala nespremenjena. Drugostopenjski akt pa v delu, ki se nanaša na stroške postopka tudi ne predstavlja enega izmed sklepov (sklep s katerim je postopek odločanja o izdaji upravnega akta obnovljen, ustavljen ali končan) zoper katere je upravni spor po določbi drugega odstavka 5. člena ZUS-1 dovoljen. Ostale pritožbene navedbe, s katerimi tožeča stranka opisuje, zakaj je objekt nelegalno zgrajen, pa v tem postopku, kjer se presoja le pravilnost odločitve sodišča prve stopnje o zavrženju tožbe, niso pravno pomembne.

9. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče na podlagi 76. člena v zvezi z 82. členom ZUS-1 pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep.

K II. točki izreka:

10. Ker tožeča stranka s pritožbo ni uspela, v skladu s prvim odstavkom 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP in prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 sama trpi svoje stroške pritožbenega postopka.