Jedro

Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je tožbeni zahtevek utemeljen ob uporabi določb ZVPSBNO o merilih za ugotovitev kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja in o višini ter določitvi pravičnega zadoščenja.

Izrek

Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je tožbeni zahtevek utemeljen ob uporabi določb Zakona o varstvu pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja o merilih za ugotovitev kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja in o višini ter določitvi pravičnega zadoščenja.

Odločitev o stroških postopka za dopustitev revizije se pridrži za odločitev o reviziji.

Obrazložitev

1. Tožnik je od sodišča zahteval, naj razsodi, da mu je toženka dolžna plačati odškodnino za nepremoženjsko škodo zaradi kršitve pravice do sojenja v razumnem roku. Sodišče prve stopnje je odločilo, da je toženka dolžna tožniku plačati 3.800 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi, višji tožbeni zahtevek je zavrnilo ter odločilo o pravdnih stroških.

2. Sodišče druge stopnje je delno ugodilo pritožbama obeh pravdnih strank in izpodbijano sodbo v ugodilnem delu tako spremenilo, da je tožbeni zahtevek tudi v tem delu zavrnilo, v odločitvi o stroških pa tako, da vsaka stranka sama krije svoje pravdne stroške; sicer je pritožbi zavrnilo in v nespremenjenem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3. Zoper to sodbo je tožnik na podlagi 367.b člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) vložil predlog za dopustitev revizije, v katerem predlaga, naj Vrhovno sodišče revizijo dopusti, saj gre za pravno vprašanje, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava in razvoj prava preko sodne prakse. Stališče pritožbenega sodišča, ki se sklicuje na prakso Vrhovnega sodišča, da uveljavljana oblika škode do sprejetja Zakona o varstvu pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja (v nadaljevanju ZVPSBNO) ni bila pravno priznana, je po njegovem mnenju napačno. Opozarja, da bi bilo treba v obravnavani zadevi neposredno uporabiti prvi odstavek 6. člena Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) v zvezi z 8. členom Ustave Republike Slovenije URS (v nadaljevanju URS) oziroma 26. člen v zvezi s 23. členom in četrtim odstavkom 15. člena URS, ki ne potrebujejo nadaljnje zakonske izpeljave. Drugačna stališča v odločbah II Ips 591/2008, II Ips 305/2009 in II Ips 370/2009 so neutemeljena. Poleg tega se tožnik zavzema za smiselno uporabo določb ZVPSBNO, ker bi bili sicer posamezniki, katerim je domnevna kršitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja prenehala pred 1. 1. 2007, pa do takrat niso vložili zahteve za pravično zadoščenje na mednarodno sodišče

, v neenakopravnem položaju v primerjavi s tistimi, za katere ZVPSBNO velja. Gre za primer pravne praznine v zakonu, ki ne bi smela biti razlog za to, da mu odškodnina ni bila prisojena.

4. Predlog je v delu, razvidnem iz izreka sklepa, utemeljen.

5. Pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP so v obravnavanem primeru izpolnjeni glede pravnega vprašanja, opredeljenega v izreku sklepa. Vrhovno sodišče je zato revizijo v tako začrtanem obsegu dopustilo (tretji odstavek 367.c člena ZPP).

6. Odločitev o stroških, ki jih je tožnik priglasil v predlogu za dopustitev revizije, je Vrhovno sodišče pridržalo za odločitev o reviziji.