Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Ni podana likvidnost terjatve kot pogoj za pobot terjatve.
I. Pritožba se zavrne in potrdi sodba sodišča prve stopnje.
II. Tožena stranka krije sama svoje pritožbene stroške.
1. Z izpodbijano sodbo je prvostopno sodišče toženo stranko iz naslova pogodbene obveznosti obsodilo, da je dolžna tožeči stranki plačati 80.404,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 3. 10. 2015 dalje do plačila v roku 15 dni (točka I izreka). V odločbi o pravdnih stroških je toženo stranko zavezalo k povrnitvi pravdnih stroškov tožeče stranke v znesku 4.352,81 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi v primeru plačilne zamude (točka II izreka).
2. Prvostopno sodbo sodišče s pritožbo izpodbija tožena stranka „iz vseh pritožbenih razlogov po določbi 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP)“.Zmoten je zaključek prvostopnega sodišča, da v pobot uveljavljana terjatev v znesku 80.304,00 EUR ni natančno opredeljena. Navedeni znesek izhaja iz pobotne izjave. Zmotno je tudi sklicevanje prvostopnega sodišča na sodbo delovnega sodišča, na podlagi katere prvostopno sodišče zaključuje, da je v pobot uveljavljana terjatev sporna in neiztožljiva. Tak zaključek je zmoten iz razloga, ker tožena stranka uveljavlja v pobot terjatev iz naslova pravice do izplačila odpravnine, ki je določena v točki 9.1. pogodbe o zaposlitvi s predsednikom uprave in je izključno posledica odpoklica tožnica s funkcije predsednika uprave. Terjatev tožene stranke iz naslova odpravnine je torej izrazito korporacijske pravne narave in ni neposredno povezana z redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti, katera je bila predmet obravnavanja pred delovnim sodiščem. O v pobot uveljavljani terjatvi tako delovno sodišče ni odločalo in tako v pobot uveljavljana terjatev ni sporna. Zraven tega tožeča stranka pred vložitvijo tožbenega zahtevka tudi ni ugovarjala pobotu, kar pomeni, da je pobot priznavala. Pobotna izjava je bila dana 3. 10. 2012 in je navedenega dne tudi prišlo do pobota v pobot uveljavljane terjatve s terjatvijo tožeče stranke, katero ima ta zoper toženo stranko iz naslova pogodbe o odstopu terjatve. Pritožbenemu sodišču predlaga razveljavitev izpodbijane sodbe ter povrnitev pravdnih stroškov tožeče stranke.
3. Tožeča stranka ni vložila odgovora na pritožbo.
4. Pritožba ni utemeljena.
5. Ni sporno, da tožena stranka tožeči stranki na podlagi pogodbe o odstopu terjatve z dne 18. 9. 2012 (priloga A3) in aneksa k navedeni pogodbi z dne 2. 10. 2012 dolguje 80.404,00 EUR. Navedeno terjatev bi na podlagi navedenega pravnega posla moral toženec tožeči stranki poravnati do 2. 10. 2012. Terjatve toženec tožeči stranki ni poravnal. 6. Osrednje vprašanje te pravde je ali obstoji v pobot uveljavljana terjatev toženca zoper tožečo stranko v znesku 80.304,00 EUR. Terjatev predstavlja odpravnina, ki tožencu pripada na podlagi Pogodbe s predsednikom uprave (priloga A2) zaradi neutemeljenega odpoklica toženca z mesta direktorja (Redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti - priloga A5) Zatrjuje, da je zaradi pobotanja njegova obveznost prenehala. Tožeča stranka uveljavljanemu pobotu nasprotuje z zatrjevanjem, da v pobot uveljavljana terjatev sploh ne obstaja. Navedeno terjatev je tožena stranka uveljavljala v pobot s pobotno izjavo z dne 3. 10. 2012 (priloga B1). Tožena stranka v tej pravdi uveljavlja materialnopravno (predpravdno) pobotanje, iz katerega izvira ugovor ugasle pravice (izpolnitev obveznosti).
7. Splošne pogoje materialnopravnega pobotanja določa 311. člen1 Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ). Za uspešen pobot morajo biti kumulativno izpolnjeni naslednji pogoji: vzajemnost, istovrstnost in zapadlost terjatve, zraven tega pa še iztožljivost in likvidnost terjatve. Voljo za pobot terjatve mora ena stranka drugi stranki izjaviti s pobotno izjavo (prvi odstavek 312. člena OZ). Posledica pobota je (delno) prenehanje obveznosti toženca.
8. Prvostopno sodišče pravilno zaključuje, da je v pobot uveljavljana terjatev sporna, torej ni likvidna. Nelikvidnost v pobot uveljavljane terjatve je v obravnavani zadevi izkazana na podlagi redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti (priloga A5), v kateri je tožeča stranka posebej zapisala, da tožniku v skladu z drugim odstavkom člena 9.1. Pogodbe o zaposlitvi s predsednikom uprave (priloga A7) odpravnina ne pripada. Nadalje nelikvidnost terjatve izhaja iz sodbe delovnega sodišča (priloga A6), s katero je delovno sodišče zavrnilo zahtevek toženca na ugotovitev nezakonitosti redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti. To pomeni, da je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti veljavna in tako toženec tudi ni upravičen do odpravnine, kot je to določeno v točki 3 navedene pogodbe. Na podlagi takšnega pravilnega zaključka, da v pobot uveljavljana terjatev ni likvidna, je nadalje pravilno stališče, da te terjatve ni možno pobotati po določbi 311. člena OZ. Ni podana likvidnost terjatve kot pogoj za pobot terjatve. Nasprotna pritožbena izvajanja, ki likvidnost terjatve vežejo na točno zneskovno določljivost in na pobotno izjavo, navedene presoje prvostopnega sodišča o nelikvidnosti terjatve, ne morejo v ničemer spremeniti.
9. Enako velja za pritožbena izvajanja, da navedena terjatev predstavlja korporacijsko terjatev, ki ni sporna. Takim izvajanjem ni pritrditi, ker je terjatev iz naslova odpravnine dogovorjena v pogodbi o zaposlitvi s predsednikom uprave, pri čemer je v pogodbi (točka 9 pogodbe) posebej dogovorjeno, da v primeru odpoklica iz utemeljenega razloga tožnik (direktor) ni upravičen do odpravnine. Tožencu pa je bila podana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi ravno iz razloga nesposobnosti (torej je bil odpoklican iz utemeljenega razloga) in mu tako odpravnina ne pripada, kot je tudi izrecno zapisano v odpovedi pogodbe (priloga A5). Navedena redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti pred delovnim sodiščem ni bila odpravljena in je tako pravno veljavna.
10. Pritrditi tudi ni pritožbenim izvajanjem, da tožeča stranka pred vložitvijo tožbenega zahtevka ni ugovarjala uveljavljanemu pobotu terjatev. Takim izvajanjem pritožbe ni pritrditi že iz razloga, ker je tožeča stranka tožniku pogodbo zaposlitvi s predsednikom uprave odpovedala iz razloga nesposobnosti ter hkrati v izreku te odpovedi posebej zapisala, da tožniku odpravnina ne pripada. To pomeni, da tožencu tožeča stranka odpravnine v nobenem primeru ni priznavala.
11. Po obrazloženem, in ker pritožbeno sodišče ob preizkusu izpodbijane sodbe po uradni dolžnosti v skladu z drugim odstavkom 350. člena ZPP ni ugotovilo uradoma upoštevne kršitve določb postopka ali nepravilne uporabe materialnega prava, je o pritožbi odločilo, kot je razvidno iz izreka te sodbe (353. člen ZPP).
12. Tožena stranka s pritožbo ni uspela in zato krije sama svoje stroške pritožbenega postopka.