Jedro

Za sodno varstvo pravice iz 8.b. člena Konvencije ni pomembno, da v zadevi ni bistveno, kdaj je bila prosilki izdana odločba o dovolitvi izpisa, ampak je bistveno, kdaj ji je bil dovoljen izpis, saj Konvencija uporablja pojem "potrdilo". Zato ne samo dovolitev vpogleda v spis z dne 22. 5. 2007, ampak tudi odločitev tožene stranke z dne 25. 9. 2007, in odločitev Informacijskega pooblaščenca z dne 5. 12. 2007, ki je bila posledica odločitve tožene stranke, izkazujejo, da v konkretnem primeru ni šlo za nerazumen čas in za ravnanje z večjimi zamudami (8.b. člena Konvencije). Zato sodišču v tej presoji niti ni bilo potrebno uporabiti kriterijev za presojo (ne)sorazmernosti prekoračitve razumnega roka, ki bi jih sodišče po analogiji uporabilo ob upoštevanju kriterijev Evropskega sodišča za človekove pravice v zadevah sojenja v razumnem roku.

Izrek

1. Tožba se v delu, v katerem tožnica zahteva odpravo izpodbijane odločbe tožene stranke št. ... z dne 25. 9. 2007 in vpogled ter prepis ali kopiranje tistega dela vpisnika, ki se nanaša na zadevo št. ... oziroma ..., zavrže. 2. V preostalem delu, ki se nanaša na ugotovitev kršitve pravice iz 8.b. člena Konvencije o varstvu posameznikov glede na avtomatsko obdelavo osebnih podatkov, se tožba zavrne.

3. Tožeča stranka je dolžna plačati sodne takse v višini 206,42 EUR na račun sodnih taks št. ..., sklic na št. ....

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka na podlagi 9. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ) v izreku odločila, da se zavrne zahtevek prosilke za pridobitev podatkov o vseh zadevah, ki so na sodišče prispele dne 2. 8. 2000. V obrazložitvi izpodbijane odločbe tožena stranka pravi, da je tožnica z vlogo z dne 12. 5. 2007 zaprosila vpogled v Pr vpisnik, v zadevo Pr ... in prepis istega dela vpisnika, ki se nanaša na to zadevo ter v vse zadeve, ki so prispele na sodišče dne 2. 8. 2000. Vodja sodnega oddelka je z dopisom z dne 22. 5. 2007 dopustila vpogled v citirani spis, zavrnila pa je pregled zadev, ki so prispele na sodišče dne 2. 8. 2000 kot nerazumljiv, saj sodišče dnevno prejme več kot 1000 raznih vlog in več kot 100 novih zadev, kjer gre za prvi procesni akt. Šele iz pritožbe na informacijskega pooblaščenca je bilo razvidno, da je stranka želela vpogledati v zadeve, vpisane v Pr vpisnik in so prispele na isti dan kot njena, saj je vložila tožbo za odškodnino zaradi protipravnega odvzema prostosti. Tožena stranka pojasnjuje, da je prosilki dovolilo vpogled v spis, ki se nanaša nanjo, ni pa dovolila vpogleda v zadeve, ki se nanašajo na druge osebe, za katere je bilo tega dne predlagano pridržanje zaradi varstva posebej občutljivih osebnih podatkov (1. in 3. točka 1. odstavka 6. člena ZDIJZ) v zvezi z zakonom o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1).

V tožbi tožnica pravi, da je bila v letu 2000 nezakonito pridržana v Psihiatrični kliniki A.. Postopek o pridržanju je vodilo Okrajno sodišče v A., ki je zadevo obravnavalo pod opr. št. ... oziroma sedaj .... Tožeča stranka je zoper Republiko Slovenijo zaradi nezakonitega odvzema prostosti vložila tožbo zaradi plačila odškodnine pri Okrožnem sodišču v B., ki zadevo obravnava pod opr. št. .... Ker v zadevi opr. št. ... ni sodil zakoniti sodnik, je z vlogo z dne 12. 5. 2007 pri Okrajnem sodišču zahtevala vpogled v Pr vpisnik za zadevo opr. št. ... (sedaj opr. št. ...) in prepis tistega dela vpisnika, ki se nanaša na zadevo opr. št. ... in vseh zadev, ki so prispele na sodišče dne 2. 8. 2000, saj je bilo Okrajno sodišče obveščeno o pridržanju z obvestilom Psihiatrične klinike, ki ga je prejelo istega datuma. Okrajno sodišče v A. jo je z dopisom opr. št. ... z dne 19. 7. 2007 obvestilo, da ji dovoli vpogled v spis ..., medtem ko je njeno zaprosilo za prepis tistega dela vpisnika, ki se nanaša na zadeve, prispele na sodišče dne 2. 8. 2000, štelo za nerazumljivo in tega ni dovolilo. Okrajno sodišče v A. je o njeni zahtevi odločilo z odločbo opr. št. ... z dne 25. 9. 2007 v zvezi s popravnim sklepom opr. št. ... z dne 19. 10. 2007, s katero je zahtevo za pridobitev podatkov v vseh zadevah, ki so na sodišče prispele dne 2. 8. 2000, zavrnilo. Tožeča stranka navedeno odločbo zaradi kršitve pravice do dostopa javnih informacij izpodbija s pritožbo, vloženo na informacijskega pooblaščenca. Ker se odločitev Okrajnega sodišča v A. nanaša tudi na njeno z Ustavo in mednarodnimi pogodbami zagotovljeno pravico do varstva osebnih podatkov, ki vsakomur zagotavlja, da se seznani s podatki, ki se nanašajo nanj, pa vlaga tudi tožbo zaradi kršitve pravice do varstva osebnih podatkov, s katero izpodbija odločitev sodišča v delu, v katerem je zavrnilo zahtevo za vpogled in prepis tistega dela Pr vpisnika, ki se nanaša na zadevo opr. št. ... (sedaj opr. št. ...), saj gre v tem delu izključno za podatke, ki se nanašajo na tožnico. Tožnica odločbo Okrajnega sodišča v A. opr. št. ... z dne 25. 9. 2007 v zvezi s popravnim sklepom ... z dne 19. 10. 2007 sicer izpodbija s pritožbo zaradi kršitve pravice do dostopa do informacij javnega značaja, vendar pa zakon zaradi kršitve pravic posameznika zaradi varstva osebnih podatkov ne določa pristojnosti Informacijskega pooblaščenca tudi za odločanje o pritožbah posameznikov zaradi kršitve pravice do varstva osebnih podatkov, zato so v konkretnem primeru izpolnjene procesne predpostavke za tožbo v upravnem sporu, saj je za odločanje o kršitvah pravic, ki so zagotovljene z Zakonom o varstvu osebnih podatkov, pristojno upravno sodišče (34. člen ZVOP-1).

Izpodbijana odločba Okrajnega sodišča v A., opr. št. ... z dne 25. 9. 2007, v zvezi s popravnim sklepom ... z dne 19. 10. 2007, ne vsebujeta razlogov, zakaj sodišče ne dovoli vpogleda v osebne podatke, ki so vsebovani v Pr vpisniku in se nanašajo na zadevo opr. št. ..., saj se podatki iz vpisnika v tem delu nanašajo na tožnico, ker gre za postopek, ki ga je vodilo Okrajno sodišče v zvezi s tožničinim pridržanjem v psihiatrični zdravstveni organizaciji. Izpodbijane odločbe se zaradi navedene kršitve ne da preizkusiti, saj glede odločilnih dejstev sploh ne vsebuje razlogov. Sklicuje se na določila 3. odstavka 38. člena Ustave RS, 8. člen Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, 8. člen Konvencije o varstvu posameznikov glede na avtomatsko obdelavo osebnih podatkov, 5. odstavek 34. člena ZVOP-1 ter točko b. 8. člena Konvencije o varstvu posameznikov glede na avtomatsko obdelavo.

Glede na to, da je bila zahteva vložena dne 12. 5. 2007, sodišče pa je o zahtevi v tem delu odločilo šele dne 19. 10. 2007, meni, da je Okrajno sodišče v A. v postopku odločanja o njeni zahtevi kršilo pravico iz točke b) 8. člena Konvencije o varstvu posameznikov glede na avtomatsko obdelavo osebnih podatkov, zato zahteva, da sodišče v postopku ugotovi tudi kršitev te pravice, saj kršitev še traja. Predlaga zaslišanje tožnice in izvedbo glavne obravnave. Tožbeni zahtevek se glasi: "1. Odločba Okrajnega sodišča v A. opr. št. ... z dne 25. 9. 2007 v zvezi s popravnim sklepom opr. št. ... z dne 19. 10. 2007 se v delu, v katerem je sodišče zavrnilo tožničin zahtevek za vpogled v Pr vpisnik Okrajnega sodišča v A., ki se nanaša na zadevo opr. št. ... sedaj opr. št. ...), odpravi; 2. Okrajno sodišče v A. je dolžno tožeči stranki neposredno po prejemu te sodbe omogočiti vpogled v tisti del Pr vpisnika, ki se nanaša na zadevo opr. št. ... (sedaj opr. št. ...) in prepis ali kopiranje tistega dela PR vpisnika, ki se nanaša na zadevo opr. št. ... (sedaj opr. št. ...); 3. Ugotovi se, da je Okrajno sodišče v A.i v postopku odločanja o tožničinem zaprosilu za vpogled v Pr vpisnik in za prepis podatkov iz Pr vpisnika z dne 12. 5. 2007, ki se nanaša na zadevo opr. št. Pr ... (sedaj opr. št. ...), kršilo tožničino pravico iz točke b) 8. člena Konvencije o varstvu posameznikov glede na avtomatsko obdelavo osebnih podatkov; 4. Okrajno sodišče v A. je tožeči stranki v roku 15 dni dolžno povrniti stroške postopka." Tožeča stranka zahteva, da sodišče o njeni obveznosti plačila sodnih taks v tem postopku odloči z odločbo.

V odgovoru na tožbo tožena stranka med drugim pravi, da je bil tožnici vpogled v lastni spis št. ... že omogočen. Tožena stranka tudi pojasnjuje, da iz letnega razporeda sodnikov izhaja, da je bil ne samo na dan 2. 8. 2000, ampak da je bil od dne 17. 7. 2000 do dne 18. 8. 2000, dežuren isti sodnik, ki je tako po uradni dolžnosti obravnaval vse primere pridržanja v psihiatrični bolnišnici, ki so se zgodili v tem tednu. Iz tega razloga meni, da je zahteva tožeče stranke, da se ji omogoči vpogled v Pr vpisnik, v zadevo opr. št. ... in prepis tistega dela vpisnika, ki se nanaša na to zadevo ter v vse zadeve, ki so prispele na sodišče dne 2. 8. 2000, brezpredmeten.

Obrazložitev k prvi točki izreka: Tožba se zavrže. Izpodbijani akt tožene stranke ni akt v smislu 3. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1, Uradni list RS, št. 105/2006), ker ga tožena stranka ni izdala pri izvrševanju svojih ustavnih pristojnosti v zvezi z sojenjem, zaradi česar bi bilo treba tožbo zavreči po 4. točki 36. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1, Uradni list RS, št. 105/2006), zato je sodišče izpodbijani akt (na podlagi 34. člena ZVOP-1) obravnavalo po nadaljnjih točkah iz 36. člena ZUS-1 in je ugotovilo, da je potrebno tožbo v delu, ki se nanaša na odpravo izpodbijane odločbe tožene stranke št. ... z dne 25. 9. 2007 in na dovolitev vpogleda ter prepisa ali kopiranja tistega dela vpisnika, ki se nanaša na zadevo št.... oziroma ..., zavreči, ker tožnica nima več pravnega interesa za sodno varstvo v upravnem sporu v smislu 6. točke 1. odstavka 36. člena ZUS-1. Informacijski pooblaščenec je namreč z odločbo št. ... z dne 5. 12. 2007 odpravil odločbo, ki jo tožnica izpodbija v tem upravnem sporu, in je odločil, da je tožena stranka dolžna tožnici v 15 dneh po prejemu te odločbe omogočiti vpogled in prepis Pr vpisnika za zadevo pod opr. št.... in vseh Pr zadev, ki so prispele na sodišče dne 8. 2. 2000 s tem, da mora na Pr vpisniku prekriti imena in priimke ter naslov pridržanih oseb. Ker tožnica zahteva odpravo akta, ki ga je odpravil že Informacijski pooblaščenec, njegovo odločba pa je postala pravnomočna s potrditvijo odločbe Informacijskega pooblaščenca s strani Upravnega sodišča v zadevi U 14/2008 z dne 2. 7. 2008, in ker tožnica zahteva vpogled in prepis tistega dela Pr vpisnika, ki ga je dovolil pregledati in prepisati tudi Informacijski pooblaščenec z omenjeno odločbo, je sodišče s sklepom tožbo v navedenem delu zavrglo zaradi tega, ker tožnica nima več pravnega interesa za sodno varstvo. Ker je zaslišanje tožnice v zvezi z obravnavanim delom tožbenega zahtevka nepomembno za zadevo, je sodišče odločilo brez glavne obravnave (2. alinea 2. odstavka 59. člena ZUS-1). Zavrženje tožbe zajema tudi stroškovni zahtevek (4. odstavek 25. člena ZUS-1).

Obrazložitev k drugi točki izreka: Tožba je neutemeljena.

Tožnica je v tožbi postavila tudi zahtevek na ugotovitev kršitve pravice iz 8.b. člena Konvencije o varstvu posameznikov glede na avtomatsko obdelavo osebnih podatkov (v nadaljevanju: Konvencija, Uradni list RS, št. 3/1994 MP, Uradni list RS, št. 11/2004). To določilo pravi, da mora biti vsaki osebi omogočeno, da dobi v razumnem času in brez večjih zamud in stroškov potrdilo o tem, kateri podatki, ki se nanašajo nanj, so shranjeni v avtomatski zbirki podatkov kot tudi izpis o teh podatkih, ki mora biti v razumljivi obliki. Iz izpodbijane odločbe in tudi iz drugih neprerekanih podatkov v spisu izhaja, da je tožnica dne 12. 5. 2007 podala vlogo za izpis njenih osebnih podatkov, ki se pri toženi stranki avtomatsko obdelujejo v smislu 2.b. člena Konvencije. Tožena stranka je v izpodbijani odločbi na treh mestih (v prvem odstavku obrazložitve izpodbijane odločbe, v drugem stavku na str. 2 izpodbijane odločbe in v zadnjem odstavku obrazložitve izpodbijane odločbe) navedla, da je bil tožnici dovoljen vpogled v njen spis. Iz prvega odstavka obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je bil tožnici vpogled v njen spis dovoljen z dopisom vodje sodnega oddelka z dne 22. 5. 2007, to pomeni v 10 dneh po tožničini zahtevi, kar očitno ne more pomeniti kršitve pravice tožnice, da pride do "izpisa" svojih osebnih podatkov v razumnem času in brez večjih zamud. Tožnica namreč v tožbi na povsem neprepričljiv način uveljavlja, da omenjena dovolitev "vpogleda" v spis ni zajela tudi možnosti "izpisa" tožničinih podatkov v smislu 8.b. člena Konvencije. Tako tožnica v tožbi (v drugem odstavku obrazložitve pod točko I. tožbe) pravi, da ji je bil dovoljen vpogled v spis Pr 1086/2000 in na tem mestu ne zatrjuje, da ji ob vpogledu ni bil dovoljen "izpis" njenih osebnih podatkov. V zadnjem odstavku točke I. tožbe pa pravi, da ji je bila zavrnjena zahteva za "vpogled in prepis" tistega dela Pr vpisnika, ki se nanaša na zadevo ... (sedaj ...) in tudi v prvem odstavku obrazložitve pod točko IV. tožbe tožnica pravi, da ji ni bil dovoljen "vpogled" v njen spis, kar očitno ne ustreza podatkom v spisu in sami navedbi tožnice v drugem odstavku obrazložitve tožbe pod točko I., da ji je bil "vpogled" dovoljen. Nadalje je za sodno varstvo pravice iz 8.b. člena Konvencije pomembno, da v zadevi ni bistveno, kdaj je bila prosilki izdana odločba o dovolitvi izpisa, ampak je bistveno, kdaj ji je bil dovoljen izpis, saj Konvencija uporablja pojem "potrdilo". Ne glede na nejasnosti v tožbenih navedbah glede dovoljenja za "izpis", pa je za odločitev o tožbenem zahtevku na ugotovitev kršitve pravice iz 8.b. člena Konvencije bistveno, da je Informacijski pooblaščenec odločbo, ki tožnici dovoljuje vpogled in izpis njenih osebnih podatkov iz zadeve ..., izdal dne 5. 12. 2007, torej v 7 mesecih od tožničine zahteve. Zato ne samo dovolitev vpogleda v spis z dne 22. 5. 2007, ampak tudi odločitev tožene stranke z dne 25. 9. 2007, in odločitev Informacijskega pooblaščenca z dne 5. 12. 2007, ki je bila posledica odločitve tožene stranke, izkazujejo, da v konkretnem primeru ni šlo za nerazumen čas in za ravnanje z večjimi zamudami (8.b. člena Konvencije). Zato sodišču v tej presoji niti ni bilo potrebno uporabiti kriterijev za presojo (ne)sorazmernosti prekoračitve razumnega roka, ki bi jih sodišče po analogiji uporabilo ob upoštevanju kriterijev Evropskega sodišča za človekove pravice v zadevah sojenja v razumnem roku - ali je bila tožničina zahteva dovolj jasno postavljena; kakšna je stopnja kompleksnosti zadeve; koliko je k daljšemu poteku procesa omogočanja dostopa do osebnih podatkov prispevala prosilka s svojimi ravnanji in koliko tožena stranka, ter kakšen pomen ima zadeva za tožnico. Na tej podlagi je sodišče ugotovilo, da je tožbo v delu, ki se nanaša na ugotovitev kršitve pravice iz 8.b. člena Konvencije o varstvu posameznikov glede na avtomatsko obdelavo osebnih podatkov (1. odstavek 63. člena ZUS-1), očitno neutemeljena. Sodišče je v zadevi odločilo brez glavne obravnave, ker za odločitev ni bilo potrebno ugotavljati nobenega dejstva in iz tožbenih navedb ne izhaja utemeljitev, kako bi lahko zaslišanje tožnice vplivalo na interpretacijo oziroma odločitev o tem, da očitno ne gre za kršitev omenjene pravice (2. alinea 2. odstavka 59. člena ZUS-1). Sodišče je ob tem upoštevalo tudi standard iz 22. oziroma 23. člena Ustave. Ustavno sodišča RS je namreč v odločbi Up-1055/05 z dne 19. 1. 2006 v 10. točki obrazložitve odločbe zavzelo stališče, da je glavna obravnava v upravnem sporu "zgolj sredstvo za izvajanje dokazov. Stranki predlog za razpis glavne obravnave mora biti zato obrazložen, stranka pa mora v njem utemeljiti obstoj in pravno relevantnost predlaganih dokazov s stopnjo verjetnosti, ki je več kot samo golo zatrjevanje. V takem primeru je sodišče prve stopnje glavno obravnavo dolžno izvesti in ne sme že vnaprej zavrniti dokaznih predlogov." Zavrnitev tožbe zajema tudi stroškovni zahtevek (4. odstavek 25. člena ZUS-1).

Obrazložitev k tretji točki izreka: Po določilu 1. odstavka 27. člena Zakona o sodnih taksah (ZST, Uradni list RS, št. 20/2004) je na zahtevo stranke sodišče dolžno izdati odločbo o odmeri takse. Ta določba pa ne ukinja obveznosti stranke, da ob podaji vloge na sodišče plača takso, kajti če je ne plača, ali ne plača vse takse, ali če taksni zavezanec ne predloži potrdila o plačilu vse takse, ki se plača v gotovini, pošlje sodišče taksnemu zavezancu opomin in v tem primeru se plača tudi taksa za opomin (4. odstavek 26. člena ZST). To pomeni, da je taksna obveznost tožnice v konkretni zadevi sestavljena iz takse za tožbo, ki znaša 63,44 EUR (tarifna št. 27/1), takse za opomin v znesku 19,83 EUR ter 82,10 EUR takse za sodbo (tarifna št. 28/1) iz prve točke izreka in 41,05 EUR takse za sklep iz druge točke izreka (tarifna št. 28/3), kar skupaj znese 206,42 EUR. Tožeča stranka je dolžna takso v višini 206,42 EUR plačati v roku 90 dni od prejema tega sklepa na račun, ki je naveden v izreku sodne odločbe.