Jedro

Ob ugotovitvi prvostopenjskega sodišča, da spada klet št. 01 k stanovanju v lasti tožeče stranke, in da jo je uporabljala najemnica stanovanja, ne morejo biti izpolnjeni pogoji za priposestvovanje, na katerega se sklicuje tožena stranka.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

II. Vsaka stranka krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo naložilo toženi stranki, da je dolžna izprazniti individualni prostor - klet št. 01, ki pripada enosobnemu stanovanju z ID znakom 0000-894-259 na naslovu ..., se iz nje izseliti ter jo prazno vseh oseb in stvari izročiti tožeči stranki.

2. Zoper sodbo se pritožuje tožena stranka in uveljavlja vse zakonske pritožbene razloge. Oporeka trditvi tožeče stranke in ugotovitvi sodišča, da pripada klet št. 01 k stanovanju z ID znakom 0000-894-259. Navaja, da to klet uporablja že desetletja. Zaključek sodišča, da naj bi to klet do leta 2008 uporabljala gospa L., je napačen. Sodišče je verjelo pričam, zlasti gospe B., ki je bila toženki nenaklonjena. Navaja, da ni menjavala nobenih številk na kleti. Sporno klet je imela v posesti od nakupa stanovanja leta 1978. V kleti je hranila svoje stvari, nepomembno pa je, če je v stanovanju dejansko živela. Ne drži navedba v sodbi, da naj bi toženka na zaslišanju priznala, da si je sporno klet neupravičeno lastila. V letu 2012 je ugotovila, da je bilo v klet vlomljeno, stvari pa pokradene. Vlom je prijavila in ponovno vzpostavila posest na prostoru. Ni jasno, od kod zaključek, da naj bi gospa L. uporabljala ravno sporno klet. To ne izhaja iz izpovedbe B., ki je izpovedala, da sta se z gospo L. v kleti srečevali. Klet št. 01 je postala del stanovanja ID 0000-894-259 šele ob izdelavi novega etažnega načrta iz leta 2009. Tožena stranka je šele kasneje na Geodetski upravi RS ugotovila, da naj bi bila njena klet v lasti tožeče stranke. Lastninske pravice na nepremičnini ni mogoče pridobiti na podlagi etažnega elaborata. Načini pridobitve lastninske pravice so določeni v Stvarnopravnem zakoniku (SPZ). Dopis tožene stranke z 8. 7. 2016 je bil iztrgan iz konteksta. Toženka nikoli ni bila mnenja, da je v njeni lasti klet z ID znakom 0000-894-182. Navajala je le, da tako izhaja iz zemljiške knjige. Od toženke nikoli nihče ni zahteval izročitve kleti in je bila dobroverna lastniška posestnica kleti od leta 1978 ter je pridobila lastninsko pravico na kleti s priposestvovanjem.

3. Tožeča stranka je na pritožbo odgovorila in predlagala njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Tožeča stranka je lastnica enosobnega stanovanja z ID znakom 0000-894-259 na naslovu ... To izhaja iz izpiska zemljiške knjige, ki se v spisu nahaja med prilogami (A1) in med strankama ni sporno. Temu stanovanju pripada klet št. 01, ki je predmet tega postopka in katere izpraznitev in izročitev tožeči stranki je sodišče naložilo toženi stranki. Tožena stranka trdi, da klet št. 01 ne pripada k stanovanju z ID znakom 0000-894-259, kot je ugotovilo prvostopenjsko sodišče, pač pa k stanovanju z ID znakom 0000-894-181, katerega lastnica je toženka. Trdi, da klet zaseda od nakupa stanovanja v letu 1978 in je kot dobroverna lastniška posestnica pridobila lastninsko pravico na kleti s priposestvovanjem. Navedbe tožene stranke je argumentirano in pravilno zavrnilo že prvostopenjsko sodišče z razlogi, ki jim pritožbeno sodišče pritrjuje.

6. Niz dokazov potrjuje ugotovitev prvostopenjskega sodišča, da klet št. 01 pripada k enosobnemu stanovanju z ID znakom 0000-894-259. Tako izhaja iz izpiska zemljiške knjige (A 28), elaborata s 6. 8. 2009 (A 31), najemne pogodbe s 13. 4. 1994, sklenjene med Občino kot lastnikom in najemnico L. (A 33), in zaslišanja prič C. ter B. Sodišče prve stopnje ni ugotovilo, da bi tožeča stranka pridobila lastninsko pravico na kleti na podlagi etažnega elaborata, kot skuša prikazati tožena stranka v pritožbi. Lastništvo sporne nepremičnine izhaja iz zemljiške knjige.

7. Tožeča stranka je lastnica dela stavbe 259. Pred tem je bila lastnica njena pravna prednica Občina (zgodovinski izpisek iz ZK na A 35). Občina je s stanovanjem razpolagala v letu 1994 in ga z najemno pogodbo dala v najem L. Iz najemne pogodbe izhaja, da stanovanju pripadajo tudi pomožni prostori, med ostalimi klet v izmeri 1,6 m². Za ugotovitev, da sporna klet pripada k stanovanju, katerega lastnica je tožeča stranka, in ne k stanovanju, katerega lastnica je toženka, je prvostopenjsko sodišče izvedlo niz dokazov. Ti potrjujejo ugotovitev prvostopenjskega sodišča o tožničinem lastništvu kleti št. 01. 8. Toženka je tako lastnica stanovanja z ID znakom 0000-894-181 ter kleti, ki ima številko dela stavbe 182 oziroma ID znak 0000-894-182 (primerjaj izpis iz zemljiške knjige na A 27). Toženka je tako lastnica druge kleti, in sicer s številko stavbe 182 oziroma številko kleti 02. Tako izhaja tudi iz elaborata, ki na strani 30 potrjuje, da predstavlja del stavbe 181 št. stanovanja 02 s površino 40,78 m², del stavbe 182 pa prostor 02 s površino 3,30 m² (priloge A 37). Tudi iz najemne pogodbe, sklenjene med Občino kot lastnico stanovanja in najemodajalko ter najemnico L., izhaja, da k stanovanju spada pomožni prostor - klet v izmeri 1,6 m² (ob upoštevanju korekcijskega faktorja pa 1,36 m²). Iz načrta stavbe, in sicer iz tlorisa delov stavbe po etažah pa izhaja, da sta dela stavbe 259 in 182 (oziroma klet št. 01 in 02) v sklopu niza petih kleti in da je del stavbe 182 (klet št. 02) na koncu (končni) ter je večji od dela stavbe 259 oz. kleti 01. Del stavbe 259 oz. klet št. 01 ima površino 1,6 m², del stavbe 182 oz. klet št. 02 pa površino 3,3 m². Tako elaborat kot najemna pogodba potrjujeta ugotovitev, da spada klet št. 01 k stanovanju tožeče stranke, klet št. 02 pa k stanovanju tožene stranke.

9. Priča B. je ugotovitve prvostopenjskega sodišča, ki temeljijo na listinah v spisu, v celoti potrdila. Če tožena stranka z njenim zaslišanjem ni zadovoljna, to verodostojnosti njene izpovedbe ne odvzame teže. Priča B. ni le stanovalka stavbe (od vsega začetka), situacija v celotni stolpnici ji je znana tudi kot predsednici nadzornega odbora stanovalcev. Razmere so ji znane tako iz lastnega zaznavanja kot tudi iz obsežne listinske dokumentacije, s katero razpolaga. Izpovedbo je prvostopenjsko sodišče ocenilo kot prepričljivo, v celoti pa se umešča v celoten mozaik dokazne ocene. Pritožbena navedba, da njena izpovedba ne potrjuje, da bi gospa L. uporabljala sporno klet, ker naj bi izpovedala (le), da sta se "srečevali v kleti", ni utemeljena. Priča B. je gladko in prepričljivo izpovedala, kje se katera klet nahaja, kaj se je v preteklosti dogajalo s sporno kletjo in svojo izpovedbo podkrepila z listinami (izpis iz knjige nadzornega sveta). Njena izpovedba je bila potrjena z izpovedbo priče C. Če je gospa B. srečevala gospo L. v kleti, to pomeni, da je gospa L. klet tudi uporabljala. In ker je gospa L. klet uporabljala, je ni mogla uporabljati toženka, zato prvostopenjsko sodišče pravilno ni sledilo trditvi toženke, da naj bi sporno klet uporabljala več kot 40 let, in sicer od nakupa stanovanja leta 1978 dalje.

10. Kot izhaja iz listin v spisu (najemna pogodba) in zaslišanja priče B. je sporno klet od leta 1994 pa do leta 2008 uporabljala najemnica L., zato je toženka ni mogla uporabljati. Nov najemnik R. R. pa sporne kleti ni mogel uporabljati, saj mu je bil vstop v klet onemogočen (klet je bila zaklenjena, v njej so bile stvari toženke). Pritožbeno sodišče sicer v celoti sprejema ugotovitve prvostopenjskega o menjavah ključavnic in številk na kleteh, vendar navedeno za pravilno odločitev v zadevi niti ni pomembno. Ob ugotovitvi prvostopenjskega sodišča, da spada klet št. 01 k stanovanju v lasti tožeče stranke, in da jo je uporabljala najemnica stanovanja L., ne morejo biti izpolnjeni pogoji za priposestvovanje, na katerega se sklicuje tožena stranka.

11. Da se je tožena stranka zavedala, da zaseda tujo klet (kar je bilo najverjetneje pogojeno z dejstvom, da je bila njena klet zasedena s strani tretje osebe), jasno izhaja iz dopisa toženkine pooblaščenke z 8. 7. 2016, kar je pravilno ugotovilo že prvostopenjsko sodišče. Poziv na izročitev kletne shrambe z ID znakom 0000-894-182, ki je toženkina last, ne pušča nobenega dvoma o tem, da se je toženka natanko zavedala, katera klet pripada njej. Prepustitev sporne kleti št. 01 je toženka v dopisu pogojevala z izročitvijo shrambe 182 oz. št. 02. Toženkino nedobrovernost potrjuje tudi njena lastna izpovedba, iz katere izhaja, da se je natanko zaveda, da ji pripada "končna klet", to pa je klet 182 oziroma št. 02 (primerjaj toženkino zaslišanje 8. 7. 2020, zadnji štirje odstavki na list. št. 85).

12. Uveljavljani pritožbeni razlogi tako niso podani, niti niso podani pritožbeni razlogi, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti. Pritožbo je bilo zato treba zavrniti in izpodbijano sodbo potrditi (353. člen Zakona o pravdnem postopku; ZPP).

13. Tožena stranka s pritožbo ni uspela, tožeča pa z odgovorom na pritožbo ni pripomogla k rešitvi zadeve, zato vsaka krije svoje stroške pritožbenega postopka (154., 155. in 165. člen ZPP).