Jedro

Dokazni postopek je potrdil, da toženka nima lastnih sredstev za preživljanje, zato tudi niso bili izpolnjeni pogoji za ukinitev ali znižanje preživnine.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Tožnik na podlagi pravnomočne sodbe II P 1214/2001 z dne 4. 11. 2004 od 9. 4. 2001 dalje plačuje toženki preživnino, ki na podlagi zadnje valorizacije CSD z dne 31. 3. 2012 znaša 225,42 EUR mesečno. Tožnik s tožbo zahteva ukinitev preživnine oziroma podredno, da se preživnina zniža na znesek 50,00 EUR, zaradi spremenjenih okoliščin. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tako primarni kot podrejeni tožbeni zahtevek, ker je ugotovilo, da tožnik ni dokazal nobene od zatrjevanih spremenjenih okoliščin, ki bi lahko predstavljale zakonsko podlago za znižanje preživnine ali za njeno ukinitev.

2. Tožnik v pritožbi uveljavlja vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku(1) in v nadaljevanju v pritožbi navaja, da sodišče prve stopnje pri odločitvi ni upoštevalo, da toženka nasprotuje delitvi nepremičnega skupnega premoženja pravdnih strank, ki je v fazi postopka prodaje. Toženka je zoper tožnika vložila izvršilni predlog, v katerem uveljavlja plačilo denarne terjatve s prodajo solastniškega deleža tožnika na stanovanjski hiši. Iz sodbe Okrožnega sodišča v Ljubljani I P 559/2009 izhaja, da spada v skupno premoženje stanovanje, ki je bilo last tožnikove matere in da tožnici pripada solastniški delež do 1/3. Tožnik ji mora iz navedenega naslova plačati znesek 26.425,89 EUR z obrestmi od 2006 dalje. Zaradi izterjave tega zneska je toženka vložila izvršilni predlog, o katerem se sodišče v sodbi ni opredelilo. Če bi toženka že v postopku določitve preživnine zatrjevala, da je solastnica stanovanja, ne bi bila upravičena do preživnine. Toženka je glede dedovanja po očetu vložila listino v srbskem jeziku, zato bi jo sodišče prve stopnje moralo pozvati, da listino prevede v slovenski jezik. S tem, ko sodišče prve stopnje toženke ni zaslišalo v zvezi s to listino, je kršilo določbe pravdnega postopka. Tožnik je dokazal, da je bil v letu 2013 devet mesecev na čakanju, kar bi moralo prvo sodišče upoštevati vsaj za sporno obdobje. Iz odločbe ZPIZ izhaja, da je tožnik upokojen za 20 % delovnega časa, vendar iz tega naslova ne prejema dohodka. Tožnik je delno upokojen, ne dela več v tujini, toženka pa je dobila dodatno premoženje, zato so izpolnjeni pogoji za ukinitev preživnine.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje ni storilo absolutnih bistvenih kršitev pravdnega postopka, na katere mora paziti pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, upoštevaje določbo drugega odstavka 350. člena ZPP. Sodišče prve stopnje ni zaslišalo toženke, ker se neupravičeno ni udeležila naroka, zato tudi ni kršilo pravil postopka, kot to zmotno zatrjuje pritožba. Protispisne so pritožbene navedbe, da se sodišče prve stopnje ni opredelilo glede lastništva toženke na stanovanjski hiši in stanovanju, kakor tudi, da se ni opredelilo glede izvršilnega postopka, ki ga toženka vodi zoper tožnika zaradi prisilne izterjave denarne terjatve, ki ji je bila priznana s pravnomočno sodbo(2). Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi sodbe jedrnato, sistematično in pregledno pojasnilo vsa odločilna dejstva, zaradi katerih tožbeni zahtevek ni utemeljen. Dejansko stanje je sodišče prve stopnje popolno in pravilno ugotovilo, saj se je v sodbi opredelilo do vseh relevantnih dokazov, pravilno pa je tudi uporabilo materialno pravo.

5. Sodišče prve stopnje na podlagi 82.c člena in 82.č člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih pravilno ugotavlja, da tožnik ni dokazal nobene od zatrjevanih okoliščin, zaradi katerih bi bili izpolnjeni pogoji za znižanje ali odpravo z izvršilnim naslovom določene preživnine. Toženka je bila v zemljiško knjigo vpisana kot solastnica stanovanjske hiše do ½, s sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani I P 559/2009 pa je bilo ugotovljeno, da hiša predstavlja skupno premoženje pravdnih strank, toženki pa pripada solastniški delež v višini 1/3. Njene stvarne pravice na nepremičnini so se s sodbo le zmanjšale, zato ne gre za okoliščino, ki bi utemeljevala ukinitev ali znižanje preživnine. Toženka je iz naslova lastništva na stanovanju pridobila zoper tožnika terjatev v višini 26.425,89 EUR, ki je tožnik še ni plačal toženki, zato pridobljena terjatev ne predstavlja spremenjene okoliščine, saj toženka z denarnimi sredstvi še ne razpolaga, enako pa velja tudi za izvršilni postopek, ki ga toženka vodi zoper tožnika.

6. Tožnik je zatrjeval, da je toženka prejela premoženje iz naslova dedovanja po očetu. Na njem je bilo dokazno breme, zato bi moral tožnik prevesti sklep o dedovanju, ki ga je v spis vložila toženka v srbskem jeziku. Ker tega ni storil, tudi ni dokazal, da bi toženka dobila premoženje z dedovanjem po očetu. Pritožba ne prereka ugotovitev sodišča prve stopnje, da je tožnik prejemal plačo v višini 4.000,00 EUR, ko je delal v tujini in 2.000,00 EUR, ko je delal doma, vse v okviru družbe A. d.o.o., in da sedaj prejema plačo v višini 1.200,00 EUR. Iz začasne odločbe ZPIZ z dne 23. 3. 2015 izhaja, da ima tožnik pravico do izplačila 20% starostne pokojnine, ki mesečno znaša 200,00 EUR, iz potrdil o plačah tožnika pa, da je tožnik v letu 2013, ko je bil devet mesecev na čakanju, prejemal osnovno plačo v višini 1.200,00 EUR mesečno. Dokazni postopek je potrdil, da toženka nima lastnih sredstev za preživljanje, zato tudi niso bili izpolnjeni pogoji za ukinitev ali znižanje preživnine.

7. Pritožbeni razlogi niso utemeljeni, zato je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

8. Tožnik s pritožbo ni uspel, zato mora kriti svoje stroške pritožbenega postopka. S tem, ko je bila pritožba zavrnjena, je bil zavrnjen tudi njegov predlog za povrnitev pritožbenih stroškov.

Op. št. (1): V nadaljevanju ZPP.

Op. št. (2): Glej tč. 8 in 9 sodbe sodišča prve stopnje.