Jedro

Kadar pogodbeni stranki veljavnost pogodbe pogojita z njeno obličnostjo, je za presojo veljavnosti pogodbe v nadaljevanju odveč ugotavljati, kakšen namen sta pri tem zasledovali. Odgovor na vprašanje veljavnosti pogodbe daje namreč že zapis njunega dogovora.

Način seznanitve dolžnika za nastop posledic pogodbe o odstopu dolga ni odločilna, zato nanjo tudi ne more vplivati dogovor strank pogodbe o odstopu dolga, da bo pogodba v primeru obvestitve dolžnika sklenjena v obliki neposredno izvršljivega notarskega zapisa.

Izrek

I. Revizija se zavrne.

II. Tožena stranka nosi sama svoje revizijske stroške.

Obrazložitev

Dosedanji potek postopka

1. Tožeča stranka je na temelju sklenjene pogodbe o odstopu terjatev št. 763/08 s tožbenim zahtevkom od tožene stranke zahtevala plačilo terjatev družbe A., d. d., po Pogodbi o izvedbi gradbenih, obrtniških in instalacijskih del z dne 5. 11. 2008. 2. Sodišče prve stopnje je zaradi umika tožbe za znesek 859.076,49 EUR v tem delu postopek ustavilo (I. točka izreka sklepa). Toženi stranki je naložilo plačilo 300.000,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 30. 11. 2009 (II. točka izreka sodbe), v presežku (za glavnico 1.682.265,99 EUR) je tožbeni zahtevek zavrnilo (III. točka izreka sodbe). Tožeči stranki je naložilo plačilo pravdnih stroškov tožene stranke (IV. točka izreka sklepa).

3. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožene stranke zoper II. in IV. točko izreka sodbe sodišča prve stopnje zavrnilo in v tem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

4. Zoper sodbo sodišča druge stopnje je tožena stranka vložila revizijo, v kateri uveljavlja razlog zmotne uporabe materialnega prava (3. točka prvega odstavka 370. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP). Vrhovnemu sodišču predlaga, da reviziji ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tudi v izpodbijanem delu zavrne tožbeni zahtevek tožeče stranke oziroma podredno, da v izpodbijanem delu razveljavi sodbi sodišč druge in prve stopnje ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

5. Na revizijo je odgovoril stranski intervenient na strani tožeče stranke. Revizija je bila tožeči stranki vročena 20. 5. 2015, rok za odgovor se je iztekel 16. 6. 2015. Po prvem odstavku 201. člena ZPP ima stranski intervenient pravico opravljati pravdna dejanja v rokih, v katerih bi lahko to storila stranka, ki se ji je pridružil. Odgovor, ki ga je stranki intervenient vložil 22. 6. 2015, je bil zato prepozen in ga Vrhovno sodišče ni upoštevalo.

6. Revizija ni utemeljena.

Ugotovljeno dejansko stanje

7. Družbi B., d.d., (kot pravna prednica tožeče stranke) in A., d. d., sta 28. 8. 2009 podpisali pogodbo o odstopu terjatev št. 763/08. Predmet pogodbe so bile bodoče terjatve družbe A., d. d. do tožene stranke, ki bodo nastale do 30. 11. 2009 na podlagi potrjenih začasnih in končne situacije po Pogodbi izvedbi gradbenih, obrtniških in instalacijskih del z dne 5. 11. 2008 (v nadaljevanju gradbena pogodba), v skupni višini 3.000.000,00 EUR.

8. V 9.1 točki pogodbe o odstopu terjatev sta pogodbeni stranki zapisali, da “začne pogodba veljati z dnem podpisa obeh strank (v obliki neposredno izvršljivega notarskega zapisa v primeru tč. 8)“. Po 8. točki pogodbe je bila o sklenitvi pogodbe in seznanitvi dolžnikovega dolžnika z njegovo obveznostjo plačila odstopljenih terjatev upniku dolžnikovega dolžnika upravičena obvestiti katera koli stranka.

9. Tožena stranka je bila o sklenjeni pogodbi o odstopu terjatev in njeni vsebini seznanjena dne 31. 8. 2009. 10. Tožena stranka je znesek 300.000,00 EUR na podlagi potrjene VIII. začasne situacije plačala družbi C. d. o. o. iz Ljubljane, kot prevzemniku terjatve družbe A., d. d. O prenosu te terjatve je bila tožena stranka obveščena 16. 9. 2009. O utemeljenosti revizije

11. V reviziji je sporen zaključek sodišč nižjih stopenj o vsebini in pomenu dogovorjene obličnosti pogodbe o odstopu terjatev. Sodišči nižjih stopenj sta zavrnili ugovor tožene stranke, da zaradi neizpolnjene (dogovorjene) obličnosti pogodba o odstopu terjatev ni veljavna. Presodili sta, da je bila med strankama pogodbe obličnost notarskega zapisa dogovorjena zaradi varstva interesov strank, zaradi česar je po določbi tretjega odstavka 54. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) pogodba veljavna.

12. Revizija sodiščema nižjih stopenj očita, da nista upoštevali, da sta stranki te pogodbe njeno veljavnost pogojevali z obliko sklenitve in sopodpisom dolžnikovega dolžnika, t. j. tožene stranke. Dogovorjena obličnost pogodbe o odstopu terjatev (v obliki neposredno izvršljivega notarskega zapisa) naj bila tako konstitutiven pogoj za njeno veljavnost. Pogodba naj bi bila zaradi kršitve tako dogovorjene obličnosti ob pravilni uporabi prvega odstavka 54. in drugega odstavka 55. člena OZ nična.

13. Zakon obličnosti pogodbe o odstopu terjatev ne predpisuje. Za njeno veljavnost zato po zakonu zadostuje ustna sklenitev. Po določbi prvega odstavka 54. člena OZ se pogodbeni stranki lahko sporazumeta, da bo posebna oblika pogodbe pogoj za njeno veljavnost. Če pa sta se stranki dogovorili za posebno obliko samo zato, da bi si zagotovili dokaz o sklenitvi oziroma o vsebini pogodbe ali dosegli kaj drugega, je pogodba sklenjena, ko je doseženo soglasje o njeni vsebini. Za pogodbeni stranki hkrati nastane obveznost, da dasta pogodbi dogovorjeno obliko (tretji odstavek 54. člena OZ).

14. Tožeča stranka (kot prevzemnik terjatve) in družba A., d. d. (kot odstopnik terjatve) sta obličnost cesijske pogodbe dogovorili v 9.1 členu. V njem sta zapisali, da začne pogodba veljati z dnem podpisa obeh strank (v obliki neposredno izvršljivega notarskega zapisa v primeru tč. 8).

15. Pogodbeni stranki sta se dogovorili, da pogodba začne veljati z njunim podpisom. S takšnim dogovorom sta (jasno) predpisali posledice pomanjkanja obličnosti, saj sta obličnosti (pisnosti) pogodbe dali pomen pogoja za njeno veljavnost. Pogodba ne velja, dokler zahteva po dogovorjeni obličnosti ni izpolnjena. Kadar pogodbeni stranki veljavnost pogodbe pogojita z njeno obličnostjo, je za presojo veljavnosti pogodbe v nadaljevanju odveč ugotavljati, kakšen namen sta pri tem zasledovali. Odgovor na vprašanje veljavnosti pogodbe daje namreč že zapis njunega dogovora. Ker je bila pogodba o odstopu terjatev sklenjena v (dogovorjeni) pisni obliki in sta jo podpisali obe pogodbeni stranki, pogodba velja in pogodbeni stranki zavezuje. V razmerju do dolžnika (tožene stranke) so učinki cesije nastopili šele, ko je bil seznanjen z odstopom terjatev (419. člen OZ).

16. Obvestitev dolžnika o sklenjeni pogodbi o odstopu pogodbe je pomembna za dosego končnega uspeha/cilja pogodbe o odstopu terjatve, saj se z njo preseže učinkovanje inter partes pogodbe in se zagotovi transparentnost dogovora tudi navzven.(1) Šele z obvestitvijo dolžnika namreč nastane njegova obveznost, da namesto odstopniku terjatve (veljavno) izpolni njenemu prevzemniku. Po določbi drugega odstavka 419. člena OZ je za nastop dolžnikove zaveze proti prevzemniku terjatve odločilno, da dolžnik (iz)ve za odstop terjatve in da je namesto staremu zavezan novemu upniku, ne pa, kako/na kakšen način je dolžnik za odstop izvedel. Način seznanitve dolžnika za nastop posledic pogodbe o odstopu dolga ni odločilen, zato na nastop teh posledic tudi dogovor strank pogodbe o odstopu dolga, da bo pogodba v primeru obvestitve dolžnika sklenjena v obliki neposredno izvršljivega notarskega zapisa, ne more vplivati.

17. Ob ugotovitvah, da je bila pogodba o odstopu terjatev veljavno sklenjena (v dogovorjeni pisni obliki) in da je bila tožena stranka seznanjena z odstopom terjatev tožeči stranki pred obvestilom o prenosu iste terjatve družbi C., d. o. o., je pravilen zaključek sodišč nižjih stopenj, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki poravnati terjatev v prisojenem znesku.

18. Omenjanje neposredno izvršljivega notarskega zapisa v točkah 9.1 in 10 ima pomen le za razmerje med tožečo stranko in dolžnikom. Smisel določbe je bil v tem, da bi z izvršljivim notarskim zapisom tožeča stranka pridobila izvršljiv naslov za uveljavljanje terjatve do dolžnika. Za to bi bilo potrebno sodelovanje dolžnika in prav zato je bil dolžnik tudi predviden kot podpisnik pogodbe. Ker njegovega sodelovanja ni bilo, tožeča stranka sicer ni pridobila izvršilnega naslova, a to ni imelo nobenega vpliva na veljavnost sklenjene pogodbe o odstopu terjatve. Skladno z navedenim se revizijske navedbe o pomenu in vsebini 10.1 točke pogodbe o odstopu terjatev izkažejo kot neodločilne. Vrhovno sodišče je zato revizijo kot neutemeljeno zavrnilo (378. člen ZPP).

Odločitev o stroških revizijskega postopka

19. Odločitev o stroških revizijskega postopka temelji na določbi prvega odstavka 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP. Tožena stranka z revizijo ni uspela, zato krije sama svoje stroške revizijskega postopka.

(1) M. Juhart, Obligacijski zakonik s komentarjem, 2. knjiga, GV založba, Ljubljana 2003, str. 583.