Jedro

Iz obrazložitve odločbe izhaja, da tožeča stranka na zapisnik, v katerem so navedene izmere zabojnika, ni imela nikakršnih pripomb. Glede na takšne izmere pa sporni objekt, glede na določbe Pravilnika, ni enostaven objekt, zato glede na določbo 1. odstavka 120. člena ZGO-1B ni mogoče šteti, da gre za objekt, ki ima gradbeno dovoljenje po samem zakonu.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Gradbeni inšpektor Inšpektorata RS za okolje in prostor, Območne enote Ljubljana, Inšpekcijske pisarne Domžale, je kot prvostopenjski upravni organ z uvodoma navedeno odločbo naložil tožeči stranki kot inšpekcijskemu zavezancu, da mora takoj po vročitvi odločbe ustaviti gradnjo prizidkov ob poslovnem objektu na zemljišču s parc. št. 1244/153 k.o. ..., in sicer montažnega pritličnega jeklenega skladiščnega prizidka ob SV delu objekta, tlorisnih dimenzij 15,50 x 4,60 m, v enokapni izvedbi, ter montažnega jeklenega nadstreška ob SZ delu objekta, tlorisnih dimenzij 4,60 x 14,60 m, deloma zaprtega, z dvokapnico, ki služi kot pokrita manipulativna površina za izdajo naravnih zdravil in dodatkov k prehrani. Poleg tega je tožeči stranki naložil še, da mora v roku dveh mesecev po prejemu odločbe odstraniti opisana prizidka in vzpostaviti zemljišče v prejšnje stanje ter navedel, da se bo v primeru neizpolnitve odrejene obveznosti začel postopek izvršbe nedenarne obveznosti po drugih osebah in izrekel prepovedi iz 158. člena Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 102/04 in naslednji, v nadaljevanju ZGO-1).

V obrazložitvi svoje odločbe je prvostopenjski upravni organ med drugim navedel, da je na podlagi inšpekcijskega ogleda in zaslišanja predstavnikov tožeče stranke ugotovil, da je tožeča stranka v letu 2006 brez gradbenega dovoljenja zgradila prej opisana prizidka. Prizidka je skušala legalizirati, vendar to trenutno ni mogoče, ker je treba počakati na spremembo prostorskega plana Občine ... Ker se po določbi 1. odstavka 3. člena ZGO-1 lahko gradnja novega objekta začne na podlagi pravnomočnega gradbenega dovoljenja, obravnavana objekta po definiciji iz 12.1. točke 1. odstavka 2. člena ZGO-1 predstavljata nelegalno gradnjo.

Ministrstvo za okolje in prostor je kot drugostopenjski upravni organ z uvodoma navedeno odločbo zavrnilo pritožbo tožeče stranke zoper izpodbijano odločbo. V obrazložitvi je med drugim navedlo, da je prvostopenjski upravni organ brez dvoma ugotovil, da tožeča stranka za obravnavano gradnjo nima predpisanega gradbenega dovoljenja, niti tega ne trdi. Pritožbene navedbe tožeče stranke glede nepravilnega merjenja dimenzij obravnavanih objektov so neutemeljene, saj tožeča stranka na zapisnik, v katerem so izmere navedene, ni imela nikakršnih pripomb, poleg tega pa v pritožbi ni izkazala nobenih drugačnih izmer. Po fotografijah, priloženih upravnemu spisu, je mogoče ugotoviti tudi, da objekta nikakor nista tipska zabojnika po določbah podzakonskega akta, ki opredeljuje objekte, za gradnjo katerih ni potrebno gradbeno dovoljenje. Tega dovoljenja tožeča stranka nima, kar je tudi edina pravno pomembna okoliščina za ugotovitev o legalnosti obravnavanih objektov.

Tožeča stranka v tožbi med drugim navaja, da je gradbeni inšpektor ob ogledu obravnavanih prizidkov ugotovil napačne dimenzije prizidkov, saj ni upošteval uradnih pravil za meritve. Dejanske dimenzije prizidkov so manjše od tistih, ki jih v svoji odločbi navaja prvostopenjski organ, ta organ pa poleg tega ni ugotovil dejstev, iz katerih izhaja, da prizidka v skladu s pravili gradbene stroke predstavljata tipski zabojnik za skladiščenje, torej enostaven objekt, za katerega po 3.a členu ZGO-1 ni potrebno gradbeno dovoljenje. Nepravilna je tudi uporaba 1. odstavka 3. člena ZGO-1, saj bi moral gradbeni inšpektor ob pravilni ugotovitvi dejanskega stanja uporabiti določbo 3.a člena ZGO-1. Tožeča stranka zato sodišču predlaga, naj izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne prvostopenjskemu organu v ponoven postopek, poleg tega pa naj toženi stranki naloži še povračilo stroškov upravnega spora.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijani odločbi, dodatnih razlogov za to pa ne navaja.

Tožba ni utemeljena.

Po določbi 1. odstavka 3. člena ZGO-1 se lahko gradnja novega objekta, rekonstrukcija objekta, nadomestna gradnja in odstranitev objekta začne na podlagi pravnomočnega gradbenega dovoljenja. Po določbi 1. odstavka 3.a člena istega zakona se lahko gradnja enostavnega objekta začne brez gradbenega dovoljenja, po določbi 2. odstavka 8. člena pa vlada z uredbo podrobneje določi vrste zahtevnih, manj zahtevnih, nezahtevnih in enostavnih objektov, za enostavne objekte pa tudi njihovo največjo velikost, način gradnje in rabe ter druge pogoje, ki morajo biti izpolnjeni, da se objekt lahko šteje za enostaven objekt. Vlada je to storila z Uredbo o vrstah objektov glede na zahtevnost (Uradni list RS, št. 37/2008, Uredba), ki je pričela veljati 15. 5. 2008 in ki med začasne objekte uvršča tudi zabojnik, če je njegova tlorisna površina največ 20m2 in višina najvišje točke največ 3,5 m, merjeno od najnižje točke objekta, katerega streha je hkrati strop nad prostorom (6. a točka 11. člena). ZGO-1 se je v navedenem besedilu začel uporabljati dne 17. 3. 2008, glede na tožbene navedbe pa sodišče navaja še prehodno določbo 1. odstavka 120. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 126/07, v nadaljevanju ZGO-1B) po kateri se šteje, da imajo nezahtevni objekti po tem zakonu, ki so z dnem začetka uporabe tega zakona že zgrajeni ali se je pred dnem začetka uporabe tega zakona pričelo z njihovo gradnjo in izpolnjujejo po dosedanjih predpisih določene pogoje za gradnjo enostavnega objekta brez pridobitve gradbenega dovoljenja, gradbeno dovoljenje po samem zakonu.

Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da sta bila oba sporna prizidka zgrajena 2006, kar ni izpodbijano. Zato je drugostopenjski upravni organ tožnikov ugovor, da gre za tipski zabojnik, za katerega ni potrebno gradbeno dovoljenje, pravilno presojal s sklicevanjem na določbo 2. točke 1. odstavka 11. člena Pravilnika o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov, o pogojih za gradnjo enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja in vrstah del, ki so v zvezi z objekti in s pripadajočimi zemljišči (Uradni list RS, št. 114/2003, Pravilnik). Po citirani določbi med začasne objekte, namenjene skladiščenju (torej enostavne objekte) spada tipski zabojnik za skladiščenje, če je njegova tlorisna površina do 20m2, višina pa do 3m, oz. če je zabojnikov več, da je njihova skupna površina do 500 m2. Tudi po presoji sodišča tožeča stranka zgolj s pavšalnimi navedbami, ki ne temeljijo na nobenih dokazih, ni izkazala drugačnih izmer spornih objektov, kot jih je ugotovil gradbeni inšpektor ob inšpekcijskem ogledu in na katerih temelji izpodbijana odločba. Iz obrazložitve odločbe drugostopenjskega organa celo izhaja, da tožeča stranka na zapisnik, v katerem so izmere navedene, ni imela nikakršnih pripomb. Glede na takšne izmere pa sporni objekt, glede na citirano določbo Pravilnika, tudi po presoji sodišča ni enostaven objekt, zato glede na določbo 1. odstavka 120. člena ZGO-1B ni mogoče šteti, da gre za objekt, ki ima gradbeno dovoljenje po samem zakonu.

Glede na navedeno gre v obravnavanem primeru za nelegalno gradnjo. Zato je izpodbijana odločitev tožene stranke pravilna in na zakonu utemeljena.

Sodišče je zato tožbo kot neutemeljeno zavrnilo (1 odstavek 63. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06 in naslednji, v nadaljevanju ZUS-1). Hkrati je zavrnilo tudi stroškovni zahtevek (4. odstavek 25. člena ZUS-1). Ker v tožbi niso bila navedena nobena dejstva ali dokazi, ki bi lahko vplivali na odločitev v zadevi, je sodišče v skladu z določbo 2. alinee 2. odstavka 59. člena ZUS-1 odločilo brez glavne obravnave, na seji.