Jedro

Predlog se zavrne.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Tožnika zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva (RSP) v pravdnem postopku uveljavljata dodatno odškodnino za nastalo premoženjsko in nepremoženjsko škodo.

2. Sodišče prve stopnje je delno ugodilo zahtevku tožnikov in toženki naložilo obročno plačilo odškodnine – za prvega tožnika v višini 20.050 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi v petih obrokih po 4.010 EUR (I. točka izreka), v presežku je zahtevek zavrnilo (II. točka izreka). Drugi tožnici pa je prisodilo 27.050 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi v petih obrokih po 5.410 EUR (III. točka izreka), v presežku je zahtevek zavrnilo (IV. točka izreka).

3. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožnikov v celoti zavrnilo, potrdilo sodbo sodišča prve stopnje ter sklenilo, da pravdni stranki krijeta svoje pritožbene stroške.

4. Zoper takšno odločitev vlagata tožnika predlog za dopustitev revizije. V njem predlagata, da se revizija dopusti glede vprašanj: „Ali je pravno dopustno (tudi v skladu z Ustavo in pilotno sodbo ESČP), če sodišče pri sojenju o odškodnini po ZPŠOIRSP upravičenost tožnika do odškodnine za premoženjsko škodo veže na to, ali mu je (celo mlajšemu od 15 let!) izbris povzročil izgubo zaposlitve, in brez upoštevanja, da je bila nezakonito izbrisanim iz RSP s tem zakonita zaposlitev sploh onemogočena? - Ali je pravno dopustno (tudi v skladu z Ustavo in pilotno sodbo ESČP), če sodišče pri sojenju o odškodnini po ZPŠOIRSP tožniku upravičenost do odškodnine za prikrajšanost za denarno socialno pomoč odreče zato, ker ta „ni trajen univerzalen dohodek, pogojen zgolj s stalnim prebivališčem“? - Ali je v skladu s spoštovanjem ustavnih pravic tožnikov, da sodišča pri sojenjih po ZPŠOIRSP (skladu s 1. odstavkom 11. člena ZPŠOIRSP) sodijo po določbah ZOR oziroma OZ, ne da bi pri tem upoštevala, da tu ne gre za civilnopravno obligacijsko razmerje med enakopravnimi strankami, ampak za javnopravno razmerje med državo in posamezniki, pravno urejeno s 26. členom Ustave - zaradi česar bi se tu, dokler to ne bo tudi zakonsko urejeno, obligacijska zakonodaja smela uporabljati le smiselno (ne pa dobesedno), torej ob upoštevanju specifičnosti tega javnopravnega odškodninskega razmerja med državo in posameznikom in dodatno še ob upoštevanju dodatnih razlik med običajnimi (tekoče nastajajočimi) škodnimi primeri te vrste in povsem izjemnim primerom odgovornosti države za škodo zaradi množičnega nezakonitega izbrisa iz RSP že pred 30 leti? - Ali je pravno dopustno in v skladu z ustavnimi pravicami tožnikov, če sodišče pri sojenju o odškodnini za nematerialno škodo po ZPŠOIRSP izhaja iz nejasnega in vsebinsko povsem neopredeljenega kriterija? - Ali je skladno z ustavo (z načeli pravne in socialne države, z načelom enakosti pred zakonom in 26. členom Ustave), če se zakonska ureditev v ZPŠOIRSP, kjer ni določeno, kolikšen del denarne odškodnine, določene v upravnem postopku, je odškodnina za materialno škodo, in kolikšen del za nematerialno škodo, pri sojenju interpretira tako, da se kasneje sodno določena odškodnina vedno zmanjša za celoten znesek upravno določene odškodnine, tudi če je bila v sodnem postopku določena odškodnina samo za materialno ali samo za nematerialno škodo?“

5. Predlog ni utemeljen.

6. Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava prek sodne prakse (prvi odstavek 367.a člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP). V konkretni zadevi glede na odločitev nižjih sodišč zastavljena vprašanja tem merilom ne ustrezajo. Pogoji za dopustitev revizije tako niso izpolnjeni, zato je Vrhovno sodišče predlog zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).

7. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu sklepa. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).