Jedro

Tožena stranka kot odločilni razlog za dopustitev revizije navaja odstopanje od veljavne sodne prakse Vrhovnega sodišča, ki je enotna, da delavec izvajalca na gradbišču ni tretja oseba v smislu 187. člena OZ. Trditev tožene stranke pa ne drži, saj sta nižji sodišči v tej zadevi izrecno poudarili, da 187. člen OZ (ki določa, da naročitelj in izvajalec del na nepremičnini odgovarjata solidarno tretjemu za škodo) ne pride v poštev, ker tožnik ni tretja oseba, ampak delavec podizvajalca. Ne gre torej za zatrjevano odstopanje od sodne prakse in ne za kršitev 187. člena OZ.

Obrazložitev

Predlog se zavrne.

OBRAZLOŽITEV:

1. Prvostopenjsko sodišče je naložilo toženi stranki plačilo odškodnine tožniku za nepremoženjsko in premoženjsko škodo v znesku 3.974,29 EUR s pripadki, višji zahtevek pa je zavrnilo. Tožnik se je poškodoval v delovni nesreči 15. 2. 2002 kot delavec podizvajalca tožene stranke. Ta je bila investitor, glavni izvajalec in naročnik kooperantskih del. Sodišče je ugotovilo objektivno odgovornost tožene stranke kot izvajalca nevarne dejavnosti in tudi njeno krivdno odgovornost, ker je opustila nadzor nad ustreznostjo delovnih sredstev.

2. Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbi obeh strank in potrdilo sodbo sodišča druge stopnje.

3. Zoper drugostopenjsko sodbo je tožena stranka vložila predlog za dopustitev revizije. Uveljavljala zmotno uporabo materialnega prava ter bistveno kršitev določb pravdnega postopka.

4. Vrhovno sodišče ugotavlja, da predlog tožene stranke za dopustitev revizije ni utemeljen, ker niso izpolnjeni pogoji iz 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Tožena stranka kot odločilni razlog za dopustitev revizije navaja odstopanje stališč nižjih sodišč od veljavne sodne prakse Vrhovnega sodišča, ki je enotna, da delavec izvajalca na gradbišču ni tretja oseba v smislu 187. člena Obligacijskega zakonika (OZ). Ta trditev tožene stranke pa ne drži, saj sta nižji sodišči v tej zadevi izrecno poudarili, da 187. člen OZ (ki določa, da naročitelj in izvajalec del na nepremičnini odgovarjata solidarno tretjemu za škodo) ne pride v poštev, ker tožnik ni tretja oseba, ampak delavec podizvajalca. Ne gre torej za zatrjevano odstopanje od sodne prakse in ne za kršitev 187. člena OZ. Ko pa predlog zatrjuje kršitve posameznih določb materialnopravnih predpisov in procesnih kršitev, se nedovoljeno opira na drugačno dejansko stanje, kot sta ga ugotovili nižji sodišči, predvsem pa ne utemeljuje pomembnosti posameznih spornih pravnih vprašanj za zagotovitev pravne varnosti za enotno uporabo prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Slednje velja tudi glede višine prisojene odškodnine, ki jo predlog izpodbija le s trditvami dejanske narave in z navajanjem povsem neprimerljive zadeve iz prakse Višjega sodišča v Mariboru.

5. V skladu z navedenim je Vrhovno sodišče predlog tožene stranke za dopustitev revizije po drugem odstavku 367.c člena ZPP zavrnilo.