Jedro

Kolikor tožnik uveljavlja kršitev ustavne pravice do enakega obravnavanja, sodišče ugotavlja, da že sama Ustava RS v 50. členu veže pravico do socialne varnosti, vključno s pravico do pokojnine, na državljanstvo. Tako očitek kršitve pravice do enakega obravnavanja pri uveljavljanju pravice do pokojnine glede na državljanstvo ni utemeljen.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožnikov tožbeni zahtevek za odpravo odločb tožene stranke z dne 14. 1. 2007 (pravilno 14. 1. 2008) in z dne 29. 1. 2009, s katerima je bila zavrnjena tožnikova zahteva, da se mu prizna pravica do starostne pokojnine po Zakonu o pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja bivših vojaških zavarovancev (ZPIZVZ – Ur. l. RS, št. 49/1998 – 118/2006) od 1. 8. 1993 dalje. Hkrati je zavrnilo zahtevek za določitev višine tako priznane pokojnine in za njeno izplačilo oziroma izplačilo razlike pokojnine za nazaj. Pri tem je sodišče ugotovilo, da je bila tožniku z odločbo tožene stranke, št. P-408840 z dne 24. 3. 2006 že pravnomočno priznana starostna pokojnina od 1. 7. 2004 dalje, in sicer na podlagi določb četrtega odstavka 2. člena ZPIZVZ, potem ko je kot bivši vojaški zavarovanec izpolnil pogoje za upokojitev tudi na podlagi določb Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-1) in ko je bil na podlagi pravnomočne odločbe pristojnega organa z dne 31. 5. 2000 sprejet v državljanstvo Republike Slovenije na podlagi naturalizacije (10. člena Zakona o državljanstvu Republike Slovenije – ZDRS).

2. Sodišče druge stopnje je tožnikovo pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje vlaga tožnik revizijo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. V reviziji ponavlja svoja stališča, da bi mu morala biti pravica do pokojnine po določbah ZPIZVZ priznana vse od 1. 8. 1993 dalje, ko se je vrnil iz Srbije, saj je pogoje za starostno upokojitev po predpisih bivše SFRJ o pokojninskem in invalidskem zavarovanju takratnih vojaških zavarovancev izpolnil že v mesecu maju 1991. Pri tem priznava, da je bila njegova vloga za sprejem v slovensko državljanstvo na podlagi prehodne določbe 40. člena ZDRS z dne 24. 12. 1991 pravnomočno zavrnjena, ker se je takrat nahajal na zdravljenju v Srbiji. Zatrjuje, da je dejansko izpolnjeval pogoje za pridobitev državljanstva po navedenih določbah ZDRS in uveljavlja kršitev ustavne pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena, v zvezi s 50. členom Ustave RS.

4. Revizija ni utemeljena.

5. Na podlagi 371. člena ZPP revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni.

6. Tožnik sodišču le pavšalno očita bistveno kršitev določb pravdnega postopka, ne da bi katerokoli kršitev določno opredelil. Zato revizijsko sodišče z vidika tega revizijskega razloga izpodbijane sodbe ni moglo preizkusiti.

7. Sodišče je pravilno ugotovilo, da bi tožnik na podlagi drugega odstavka 15. člena ZPIZVZ, ob izpolnitvi drugih pogojev, lahko uveljavljal starostno pokojnino za nazaj (pred 1. 7. 2004) le kolikor bi pridobil državljanstvo Republike Slovenije po 40. členu ZDRS. Ker na tej podlagi državljanstva Republike Slovenije ni pridobil (njegova vloga za pridobitev državljanstva na tej podlagi je bila po ugotovitvah sodišča z odločbo pristojnega organa z dne 10. 8. 1992 pravnomočno zavrnjena), mu je lahko bila v letu 2006 pokojnina na podlagi prvega odstavka 15. člena ZPIZVZ priznana in izplačana le od prvega dne v naslednjem mesecu od podaje zahtevka, oziroma največ šest mesecev za nazaj. Ob pravnomočni zavrnitvi sprejema v državljanstvo Republike Slovenije na podlagi 40. člena ZDRS že v letu 1992 tožnik v tem postopku državljanstva na navedeni pravni podlagi ni mogel več uveljavljati.

8. Kolikor tožnik uveljavlja kršitev ustavne pravice do enakega obravnavanja, sodišče ugotavlja, da že sama Ustava RS v 50. členu veže pravico do socialne varnosti, vključno s pravico do pokojnine, na državljanstvo. Tako očitek kršitve pravice do enakega obravnavanja pri uveljavljanju pravice do pokojnine glede na državljanstvo ni utemeljen.

9. Glede na navedeno tudi revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava pri zavrnitvi tožnikovega tožbenega zahtevka ni podan. Zato je sodišče na podlagi 378. člena ZPP revizijo kot neutemeljeno zavrnilo.