Jedro

Za zaključek, da tožnik ne izpolnjuje pogojev za priznanje in izplačilo starostne pokojnine za nazaj, je bistveno, da ni pridobil državljanstva po 40. členu ZDRS, saj je bila njegova vloga s tem v zvezi zavrnjena, v državljanstvo pa je bil sprejet šele, ko je izpolnil pogoje iz prvega odstavka 10. člena ZDRS,

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Tožnik sam trpi stroške pritožbe.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek tožnika, da se odpravita odločbi toženke z dne 14. 1. 2007 in 29. 1. 2009, da se tožniku prizna pravica do starostne pokojnine po Zakonu o pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja bivših vojaških zavarovancev od 1. 8. 1993 dalje, da mu je toženka dolžna v roku 60 dni izdati odločbo o odmeri, torej o višini in izplačevanju pokojnine po 6. členu Zakona o pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja bivših vojaških zavarovancev, mu izplačati razliko med že odmerjeno starostno pokojnino in na novo odmerjeno starostno pokojnino, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od dneva zapadlosti posameznega zneska razlike v starostni pokojnini do plačila, ter mu povrniti stroške postopka.

Zoper zavrnilno sodbo se pravočasno pritožuje tožnik po svojem pooblaščencu iz vseh pritožbenih razlogov in pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbi v celoti ugodi in toženki naloži v plačilo celotne stroške dosedanjega in pritožbenega postopka, podrejeno pa, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Meni, da je že 24. 12. 1991, ko je vložil zahtevo za pridobitev državljanstva na podlagi 40. člena Zakona o državljanstvu Republike Slovenije izpolnjeval pogoje za pridobitev državljanstva RS po 40. členu prej navedenega zakona in imel tudi pogoje za upokojitev konec maja 1991, saj je takrat načelnik prometne službe pri takratnem tožnikovem delodajalcu (vojski) I.S. zanj že napisal odločbo o upokojitvi. Tožnik se je zaradi zdravstvenih problemov takrat nahajal v Srbiji, zaradi česar ni mogel uveljaviti svoj pravic način, ki bi mu zagotavljal dejansko varstvo oziroma uveljavljanje državljanskih pravic ter se razpisanih obravnav za pridobitev državljanstva na podlagi 40. člena Zakona o državljanstvu Republike Slovenije ni mogle udeležiti.. Ker se ni mogel udeležiti obravnav, je bila njegova zahteva zavrnjena. Ko je toženka zavrnila zahtevo tožnika za priznanje starostne pokojnine po Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja bivših vojaških zavarovancev, ker tožnik ni pridobil državljanstva na podlagi 40. člena Zakona o državljanstvu Republike Slovenije, je kršila njegove temeljne pravice in svoboščine in sicer pravico do enakega varstva pravic, ki jo določa 22. člen Ustave RS in pravico do socialne varnosti, kot jo določa 50. člen Ustave. Situacije, kot se je primerila tožniku citirani zakon ni predvidel, niti ni predvidel ustavne in zakonite rešitve zanjo, zato je uporaba določb Ustave RS, četudi gre deloma za programske norme (50. člen Ustave RS) nujna. Priglaša stroške pritožbe.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo v mejah pritožbenih razlogov, pri tem je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb iz drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami), ki se v socialnih sporih uporablja na podlagi 19. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/2004 in 10/2004) in na pravilno uporabo materialnega prava. Po preizkusu zadeve pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje popolnoma ugotovilo dejansko stanje in pravilno uporabilo materialno pravo, v predmetni zadevi pa tudi ni prišlo do kršitve postopka, ki jih pritožbeno sodišče preizkuša po uradni dolžnosti.

V predmetni zadevi je sodišče prve stopnje preizkušalo pravilnost in zakonitost dokončne odločbe toženke z dne 29. 1. 2009, s katero je bila zavrnjena pritožba tožnika zoper odločbo z dne 14. 1. 2007 (pravilno: 14. 1. 2008), s katero je bilo odločeno, da se zahteva tožnika, rojenega 24. 10. 1943, za priznanje pravice do starostne pokojnine po Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja bivših vojaških zavarovancev (ZPIZVZ-A, Ur. l. RS, št. 118/2006), zavrne.

Sodišče prve stopnje je ugotovilo naslednjo dejansko stanje.

Tožnik je pri Mestnem sekretariatu za notranje zadeve mesta Ljubljana dne 24. 12. 1991 vložil prošnjo za sprejem v državljanstvo Republike Slovenije po 40. členu Zakona o državljanstvu Republike Slovenije (ZDRS, Ur. l. RS, št. 1/1991 – I s spremembami). Z odločbo z dne 10. 8. 1992 je bila njegova vloga za pridobitev državljanstva Republike Slovenije zavrnjena. Odločba je pravnomočna. Tožnik je ponovno zaprosil za sprejem v državljanstvo Republike Slovenije in bil sprejet v državljanstvo Republike Slovenije na podlagi odločbe z dne 31. 5. 2000 in sicer ker izpolnjuje pogoje iz prvega odstavka 10. člena ZDRS. Tudi ta odločba je postala pravnomočna. Tožniku je bila z odločbo toženca z dne 24. 3. 2006 priznana pravica do starostne pokojnine od 1. 7. 2004 dalje, na podlagi četrtega odstavka 2. člena ZPIZVZ-A. Predmetni spor se nanaša na to, ali tožnik izpolnjuje pogoje iz 1. člena ZPIZVZ-A, da bi mu bila priznana in izplačana pokojnina, za katero je izpolnil pogoje iz četrtega odstavka 2. člena tega zakona, za nazaj. V zvezi s tem vprašanjem je tako tožena stranka v predsodnem postopku, kakor sodišče v sodnem postopku zavzelo stališče, da tožnik tega pogoja ne izpolnjuje, saj ne izpolnjuje drugega pogoja iz 1. člena ZPIZVZ-1 in sicer, da je oseba, ki je pridobila državljanstvo po 40. členu ZDRS. Tožnik ni pridobil državljanstva po 40. členu ZDRS, kar je izkazano s tem, da mu je bila njegova vloga za pridobitev državljanstva po 40. členu ZDRS z odločbo z dne 10. 8. 1992 zavrnjena, tožnik je bil sprejet v državljanstvo Republike Slovenije, ker je izpolnil pogoje iz prvega odstavka 10. člena ZDRS, kakor je to razvidno iz pravnomočne odločbe z dne 31. 5. 2000 o sprejemu tožnika v državljanstvo Republike Slovenije. Navedeno je v predmetni zadevi odločilnega pomena in v posledici tega je sodišče prve stopnje tožnikov tožbeni zahtevek upravičeno zavrnilo.

V tretjem odstavku na strani 4 obrazložitve izpodbijane sodbe je sodišče prve stopnje v celoti že odgovorilo na pritožbene navedbe tožnika, ki se nanašajo na trditve, da so bile kršene njegove temeljne pravice in svoboščine in sicer pravica do enakega varstva pravic, ki jo določa 22. člen Ustave RS in pravice do socialne varnosti, kot jo določa 50. člen Ustave RS.

Na podlagi navedenega je pritožbeno sodišče v skladu s 353. členom ZPP pritožbo tožnika kot neutemeljeno zavrnilo, saj niso bili podani razlogi, iz katerih se sodba lahko izpodbija in ne razlogi, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti. V skladu s prvim odstavkom 165. člena ZPP v povezavi s 154. členom ZPP je sklenilo, da tožnik krije stroške pritožbe sam.