Jedro

Upravni organ je na podlagi načrta arhitekture in tehničnega poročila ugotovil, da gre v konkretnem primeru med drugim pri nameravani gradnji za poseg v skupne dele objekta, saj je predviden preboj v medetažnih ploščah. Skupni deli večstanovanjske stavbe niso le skupni prostori, ampak tudi skupni gradbeni elementi v večstanovanjski stavbi in stanovanjski stavbi za posebne namene.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Toženka je z izpodbijano odločbo zavrnila tožnikov zahtevek za izdajo gradbenega dovoljenja za rekonstrukcijo objekta ... na zemljišču s parc. št. 217/3 k.o. ... Iz obrazložitve izhaja, da gre pri predlagani rekonstrukciji med drugim tudi za poseg v skupne dele objekta, saj je predviden preboj v medetažnih ploščah, posledično je torej za predmetni poseg potrebno gradbeno dovoljenje. Tožnik kot investitor bi svojo pravico graditi lahko izkazal le s predložitvijo soglasja vseh etažnih lastnikov stavbe 1066 k.o. ...

2. Upravni organ druge stopnje je tožnikovo pritožbo zavrnil. 3. Tožnik se z odločitvijo ne strinja in v tožbi pojasnjuje, da je vložil zahtevo za rekonstrukcijo objekta ... Dne 29. 9. 2014 je prejel dopis s strani upravne enote za odpravo pomanjkljivosti vloge, kjer je bil pozvan, naj predloži soglasje vseh solastnikov zemljišča s parc. št. 217/3 k.o. ..., ki so hkrati solastniki na posameznem delu št. 501 v stavbi št. 1066 k.o. ... Tožnik je vlogo skladno s pozivom dopolnil. Vendar pa je upravna enota v dopisu z dne 14. 10. 2014 zavzela bistveno drugačno stališče, in sicer takšno, da je potrebno predložiti soglasje vseh solastnikov parcelne št. 217/3 k.o. ... Tožnik poudarja, da je ravnal skladno s pozivom upravne enote z dne 25. 9. 2014. Upravni organ prve stopnje je s takšnim načinom vodenja postopka storil kršitve pravil upravnega postopka. Tožnik ugotavlja, da je v zahtevanem roku predložil dokazila o pravici graditi.

4. Nadalje tožnik podaja razlago lastništva posameznega dela stavbe št. 501 v stavbi št. 1066 k.o. ... Iz zemljiške knjige po njegovem jasno izhaja, da posebni del pripada vsakokratnim lastnikom nepremičnin z določenimi tam navedenimi ID znaki. Ti lastniki so tožnik, B. ter C. d.o.o. Napačno je stališče prvostopenjskega organa, da naj bi izhajalo iz rednega izpiska zemljiške knjige za navedeni posamezni del stavbe, da naj bi bili kot „imetniki“ navedeni vsakokratni lastniki nepremičnin stavbe št. 1066 k.o. ... Izpodbijana odločba napačno razlaga določbe Stanovanjskega zakona (v nadaljevanju: SZ-1), pa tudi Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju: SPZ). Tožnik poudarja, da je v konkretnem primeru za pridobitev gradbenega dovoljenja dovolj soglasje vseh tistih solastnikov zemljišča s parc. št. 217/3 k.o. ..., ki so hkrati tudi solastniki posameznega dela stavbe št. 501, na katerem bi se edinole izvajal poseg. V zvezi z navedenim citira tudi sodbo Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, opr. št. X Ips 322/2011, kjer gre za identično situacijo in kjer je bilo gradbeno dovoljenje izdano. V konkretnem primeru namreč ne gre za poseg v skupne prostore ali naprave večstanovanjske stavbe, pač pa za poseg v samem posameznem delu stavbe, ki predstavlja zgolj posamezne skupne prostore točno določenih solastnikov. Organ ne bi smel odločati avtomatično, ampak bi moral z analizo konkretnega primera odločiti, ali je v določenem primeru potrebno gradbeno dovoljenje ali ne. Iz konkretnega primera jasno izhaja, da so vplivi in posegi v skupne dele, na katerih bi imeli ostali solastniki, ki niso dali soglasja, solastninsko pravico, nični. Gradbeno dovoljenje, o katerem se je odločalo v predmetnem upravnem postopku, predvideva izgradnjo tekočih stopnic, s tem, da so na tem mestu že zgrajene navadne stopnice za dostop do trgovin, ki so predvidene v že obstoječem in pravnomočnem gradbenem in uporabnem dovoljenju. Po tožnikovem mnenju izgradnja tekočih stopnic ne bi vplivala na ostale dele objekta. Gre za stanovanjsko-poslovni objekt, v katerem so med drugim predvidene trgovine. Sodišču predlaga, da izpodbijano odločbo odpravi v celoti (tudi v delu, v katerem je odločeno o povrnitvi stroškov stranskim udeležencem ter zadevo vrniti prvostopnemu organu v ponovno odločanje).

5. Toženka na tožbo ni odgovorila, sodišču pa je poslala upravne spise.

6. Tožba ni utemeljena.

7. Po presoji sodišča je odločitev organa prve stopnje, potrjena z odločitvijo organa druge stopnje, pravilna in zakonita, zato se sodišče sklicuje na razloge iz odločb organov obeh stopenj (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju: ZUS-1). V zvezi s tožbenimi ugovori pa dodaja:

8. Sodišče ugotavlja, da gre v obravnavani zadevi za stavbo v pretežni dejanski rabi za stanovanjske namene, zato se zanjo na podlagi 1. člena v povezavi z 2. členom SZ-1 uporabljajo določbe SZ-1. V zadevi ni sporno, da obsegajo dela po vlogi v priloženem projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja izvedbo preboja v medetažni plošči objekta na ... na zemljišču s parc. št. 217/3 k.o. ... V zadevi je sporno, ali je tožnik s priloženimi soglasji solastnikov posebnega skupnega dela v etažni lastnini z ID znakom 1727-1066-526 izkazal pravico graditi, ki je po 6. točki prvega odstavka 66. člena Zakona o graditvi objektov (v nadaljevanju: ZGO-1) eden izmed pogojev za izdajo gradbenega dovoljenja. Tožnik je mnenja, da soglasja vseh etažnih lastnikov stavbe 1066 k.o. ... ni potrebno predložiti in da zadoščajo soglasja tistih solastnikov, ki so hkrati solastniki posameznega dela stavbe št. 501 v stavbi št. 1066 k.o. ...

9. Upravni organ je na podlagi načrta arhitekture in tehničnega poročila ugotovil, da gre v konkretnem primeru med drugim pri nameravani gradnji za poseg v skupne dele objekta, saj je predviden preboj v medetažnih ploščah. Skupni deli večstanovanjske stavbe niso le skupni prostori, ampak tudi skupni gradbeni elementi v večstanovanjski stavbi in stanovanjski stavbi za posebne namene. Kateri so ti skupni gradbeni elementi, natančno določa drugi odstavek 5. člena SZ-1, ki navaja, da so to temelji, nosilni zidovi in druge vrste konstrukcij, stropi, streha, fasada, dimniki, prezračevalne tuljave, svetlobni jaški, jaški dvigal in druge podobne konstrukcije. V kategorijo skupnih delov torej spada omenjeni gradbeni element (medetažni plošči v posebnem skupnem delu), za poseg v katerega je tožnik zahteval gradbeno dovoljenje. Kot že rečeno, zakon za takšne vrste posegov zahteva najvišjo stopnjo strinjanja vseh etažnih lastnikov oziroma njihovo 100 % soglasja, zato je bilo potrebno v konkretnem primeru uporabiti drugi odstavek 29. člena SZ-1, saj je zakon za posle, za katere je potrebno soglasje vseh etažnih lastnikov, izrecno navedel vsa gradbena dela in izboljšave, za katere je treba pridobiti gradbeno dovoljenje. V konkretnem primeru tudi ni sporno, da predstavlja obravnavani preboj medetažnih plošč med kletjo in pritličjem ter med pritličjem in medetažo, rekonstrukcijo v smislu 7.2. točke 2. člena ZGO-1, kakršna se po določbi prvega odstavka 3. člena ZGO-1 lahko začne na podlagi gradbenega dovoljenja. Sodišče se tako v celoti strinja s stališčem obeh upravnih organov, da obravnavana rekonstrukcija posega v upravičenje ostalih lastnikov skupnega elementa.

10. Omenjeni poseg ne pomeni opravo izvedbenih del v posameznem delu stavbe (vzdrževalna dela, spremembe, izboljšave), ampak gre za gradnjo v smislu 7. točke prvega odstavka 2. člena ZGO-1 (kamor spada tudi rekonstrukcija objekta, kot izhaja iz vloženega zahtevka tožeče stranke ter iz načrtov arhitekture), ki predstavlja tudi poseg v skupne gradbene elemente. Sodišče na tem mestu odgovarja tožniku, da gre za popolnoma različno situacijo, kot izhaja iz sodbe Vrhovnega sodišča X Ips 322/2001. Dejanski stan konkretne sodbe je bil oprava del v zvezi s spremembo namembnosti nepremičnine (postavitev predelnih sten, dokončanje tlakov, izvedba interne instalacije in postavitev opreme), ki po svoji vsebini ne potrebujejo soglasja etažnih lastnikov, ki imajo več kot polovico solastniških deležev na skupnih napravah in delih (drugi odstavek 15. člena SZ-1). Sodišče na podlagi navedenega zavrača tožbeni ugovor, da bi bilo potrebno uporabiti določbe 15. člena SZ-1, saj se te določbe uporabljajo le, ko gre za opravo vzdrževalnih del, sprememb in izboljšav v posameznem delu, katera sicer lahko pomenijo poseg v skupne dele, vendar pa pri tem posegu ne sme iti za posle iz 29. člena SZ-1, med drugim torej za dela, za kakršna je potrebno pridobiti gradbeno dovoljenje.

11. Ugovor tožnika, da je prvostopni organ z drugim dopisom povsem spremenil svoje stališče, sodišče zavrača, saj je upravni organ svojo nenatančno zahtevo oziroma obrazložitev iz prvega dopisa saniral z drugim dopisom, ki je bil tožniku vročen in mu je bil dan tudi rok za dopolnitev. Na ta način tožniku pravice iz upravnega postopka niso bile odvzete.

12. Glede napačnega tolmačenja izpisov iz zemljiške knjige se sodišče v izogib ponavljanju sklicuje na obrazložitev drugostopenjskega organa, še vedno pa je v zadevi bistveno stališče, da je šlo v konkretnem zahtevanem gradbenem posegu za rekonstrukcijo, za katero je prvostopni organ ugotovil, da pravica graditi ni izkazana.

13. Glede na navedeno je tudi odločitev drugostopenjskega organa o stroških stranskih udeležencev utemeljena na Odvetniški tarifi, saj tožnik v predmetnem upravnem postopku ni uspel, stranskim udeležencem pa so v postopku nastali stroški.

14. Na odločitev v zadevi ne vplivajo niti ostale tožnikove navedbe, zato je sodišče tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.