Jedro

V svoji pritožbi je tožena stranka sodbo sodišča prve stopnje izpodbijala le glede na določbo tretjega odstavka 66. člena ZPIZ-1, ki je za zavarovance kmete določala, da ne pridobijo pravic na podlagi III. kategorije invalidnosti (razen če imajo pravico do dela s skrajšanim delovnim časom). Ni pa napadala presoje sodišča, da tožnik zaradi sprememb v zdravstvenem stanju (izgube očesa) ni več polno delazmožen za delo kmeta, oziroma da je njegova delazmožnost v smislu III. kategorije invalidnosti zmanjšana za manj kot 50 %. Zato je utemeljen revizijski očitek, da je sodišče druge stopnje storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka, ko je v nasprotju z omejitvami iz 350. člena ZPP preko obsega pritožbe presodilo, da pri tožniku zaradi izgube očesa sploh ne gre za preostalo delavno zmožnost v smislu III. kategorije invalidnosti.

Izrek

Reviziji se ugodi, sodba sodišča druge stopnje se razveljavi in se zadeva vrne sodišču druge stopnje v novo sojenje.

Odločitev o stroških revizijskega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ugodilo tožnikovemu tožbenemu zahtevku in odpravilo zavrnilni odločbi tožene stranke z dne 28. 7. 2008 in 5. 12. 2008 ter tožnika razvrstilo v III. kategorijo invalidnosti v posledici bolezni in mu od 21. 7. 2008 priznalo pravico do dela s polnim delovnim časom z omejitvami, kjer ni potreben globinski vid, kjer ni nevarnosti za poškodbe zdravega očesa in z omejitvami za upravljanje s kmetijskimi stroji. Odločitev o pravici in višini izplačila nadomestila za invalidnost je naložilo toženi stranki, tožniku pa naložilo, da se v tridesetih dneh po pravnomočnosti sodbe prijavi pri pristojnem zavodu za zaposlovanje.

2. Na pritožbo tožene stranke je sodišče druge stopnje sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je tožnikov tožbeni zahtevek za odpravo odločb tožene stranke in priznanje pravic na podlagi invalidnosti, vključno z zahtevkom za povračilo stroškov postopka, zavrnilo. Pri tem je ugotovilo, da je tožena stranka zavrnila tožnikovo zahtevo za priznanje pravic iz naslova invalidnosti, ker je tožnik zavarovan kot kmet na podlagi 16. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-1) in je invalidska komisija II. stopnje ugotovila, da pri tožniku v skladu s tretjim odstavkom 66. člena ZPIZ-1 invalidnost ni podana. Ugotovilo je, da je Ustavno sodišče sicer ugotovilo, da je navedena zakonska določba neskladna z Ustavo. Vendar po presoji sodišča pri tožniku tudi glede na določbe prvega odstavka 60. člena ZPIZ-1 invalidnost III. kategorije ni podana, ker zaradi izgube levega očesa in izgube globinskega vida, ki ga tožnik pri delu kmeta ne potrebuje, ne predstavlja zmanjšanja delovne zmožnosti za njegovo delo. Stališče sodne izvedenke glede invalidnosti III. kategorije ni bistveno, saj je ugotovitev stopnje invalidnosti stvar uporabe materialnega prava, pravilna uporaba le-tega pa je stvar sodišča. 3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje vlaga tožnik revizijo in v njej uveljavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka in zmotno uporabo materialnega prava. Navaja, da je sodišče druge stopnje neutemeljeno odločilo preko obsega pritožbe in pritožbenih razlogov, saj se je pritožba sklicevala le na zmotno uporabo določb tretjega odstavka 66. člena ZPIZ-1, pri tem pa so zaključki sodišča, da tožnikova izguba očesa ne vpliva na tožnikovo delazmožnost za delo kmeta, v nasprotju z ugotovitvami tako invalidske komisije, kot sodne izvedenke, oziroma se sodišče do teh dejanskih ugotovitev sploh ni opredelilo. Zato sodišču očita bistveno kršitev določb pravdnega postopka v smislu 14. in 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

4. Revizija je utemeljena.

5. Na podlagi prvega odstavka 350. člena ZPP sodišče druge stopnje preizkusi sodbo sodišča prve stopnje le v tistem delu, v katerem se izpodbija s pritožbo.

6. V svoji pritožbi je tožena stranka sodbo sodišča prve stopnje izpodbijala le glede na določbo tretjega odstavka 66. člena ZPIZ-1, ki je za zavarovance kmete določala, da ne pridobijo pravic na podlagi III. kategorije invalidnosti (razen če imajo pravico do dela s skrajšanim delovnim časom). Ni pa napadala presoje sodišča, da tožnik zaradi sprememb v zdravstvenem stanju (izgube očesa) ni več polno delazmožen za delo kmeta, oziroma da je njegova delazmožnost v smislu III. kategorije invalidnosti zmanjšana za manj kot 50 %. Zato je utemeljen revizijski očitek, da je sodišče druge stopnje storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka, ko je v nasprotju z omejitvami iz 350. člena ZPP preko obsega pritožbe presodilo, da pri tožniku zaradi izgube očesa sploh ne gre za preostalo delavno zmožnost v smislu III. kategorije invalidnosti.

7. Tako iz izvedenskega mnenja invalidske komisije II. stopnje z dne 30. 10. 2008, ki se nahaja v upravnem spisu tožene stranke in kot priloga A2 spisa, kot iz izvedeniškega mnenja sodne izvedenke mag. A. Š., dr. med. in specialistke medicine dela, ki se nahaja v sodnem spisu izhaja, da tožnik „zaradi posledic poškodbe izven dela ni zmožen za delo na delovnem mestu, na katero je razporejen, to je kmetovalec, vinogradnik, sadjar in da je tožnik še zmožen opravljati drugo delo v svojem poklicu oziroma na drugem delovnem mestu, kjer ni potreben globinski vid, kjer ni nevarnosti za poškodbe zdravega očesa, s tem da ni zmožen za upravljanje kmetijskih strojev“. Izvedenka pri tem izrecno ugotavlja, da je pri tožniku prišlo do trajne spremembe v zdravstvenem stanju, da pa svoje delo še vedno lahko opravlja v več kot polovičnem obsegu.

8. Glede na navedeno vsebino listin v spisu ugotovitev sodišča, da tožnikova izguba očesa ne predstavlja zmanjšanja delovne zmožnosti za njegovo delo kmeta, nasprotuje tako ugotovitvam invalidske komisije II. stopnje v njenem izvedenskem mnenju, kot ugotovitvam sodne izvedenke v podanem izvedeniškem mnenju. Utemeljen je tudi očitek, da se sodišče druge stopnje do ugotovitev v teh listina sploh ni opredelilo, tako da glede navedene vsebine listin, ki je bistvena za ugotovitev tožnikove invalidnosti, sodba nima razlogov. Tako je hkrati podana v reviziji uveljavljana bistvena kršitev določb pravdnega postopka v smislu 14. in 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

9. Glede na navedeno je sodišče na podlagi prvega odstavka 379. člena ZPP reviziji ugodilo, izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču druge stopnje v novo sojenje. V ponovljenem postopku bo sodišče ugotovljene kršitve odpravilo in v zadevi ponovno odločilo.

10. Izrek o stroških temelji na določbi tretjega odstavka 165. člena ZPP.