Jedro

Ker sodišče druge stopnje ni presodilo navedb, ki so odločilnega pomena, je ravnalo v nasprotju z določbo prvega odstavka 360. člena ZPP.

Izrek

Reviziji se ugodi, sodba sodišča druge stopnje se razveljavi v II. točki izreka v zvezi s III. točko izreka sodbe sodišča prve stopnje v delu, v katerem je toženi stranki naloženo plačilo 13.368,85 EUR z zamudnimi obrestmi, in se zadeva v tem delu vrne sodišču druge stopnje v novo sojenje.

Odločitev o stroških revizijskega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Dosedanji potek postopka

1. Tožeča stranka je s tožbo zahtevala plačilo ulitkov, ki jih je izdelala po naročilu tožene stranke (64.607,98 EUR), medtem ko je tožena stranka s terjatvijo, uveljavljano v procesni pobot, zahtevala povrnitev škode zaradi nepravočasne izpolnitve in napak na naročenih izdelkih. Nastala naj bi ji škoda v skupnem znesku 120.790,81 EUR, ki naj bi se odražala v vrednosti ulitkov, ki jih ni mogla prodati svojemu francoskemu pogodbenemu partnerju S., ker je ta odstopil od pogodbe (30.038,82 EUR), stroških finalizacije teh ulitkov (14.513,05 EUR), stroških izdelave modelov za ulitke (3.502,00 EUR), stroških prevoza modelov v Banja Luko (800,00 EUR), stroških prevoza ulitkov iz Banja Luke v Slovenijo (2.881,09 EUR) in v izgubi na zaslužku pri poslu s francoskim pogodbenim partnerjem (63.240,20 EUR); ter v vrednosti dodatnih del zaradi napak na izdelkih pri poslu z družbo M. d.o.o. (5.815,65 EUR).

2. Sodišče prve stopnje je ugotovilo obstoj terjatve tožeče stranke do tožene stranke v višini 64.303,81 EUR (I. točka izreka) in obstoj terjatve tožene stranke do tožeče stranke v višini 50.934,96 EUR (II. točka izreka), nato pa je po medsebojnem pobotu obeh terjatev v višini 50.934,96 EUR toženi stranki naložilo, da tožeči stranki plača 13.368,85 EUR z zamudnimi obrestmi; tožbeni zahtevek tožeče stranke je v presežku zavrnilo (III. točka izreka). Odločilo je tudi o stroških postopka pred sodiščem prve stopnje (IV. točka izreka).

3. Zoper sodbo sodišča prve stopnje sta se pritožili obe pravdni stranki. Sodišče druge stopnje je pritožbi tožene stranke ugodilo le v stroškovnem delu (I. točka izreka v zvezi s IV. točko izreka sodbe sodišča prve stopnje). V preostalem delu je njeno pritožbo zavrnilo, prav tako je zavrnilo pritožbo tožeče stranke v celoti in v nespremenjenem delu potrdilo sodbo sodišče prve stopnje (II. točka izreka v zvezi s I., II. in III. točko izreka sodbe sodišča prve stopnje).

4. Vrhovno sodišče je na predlog tožene stranke s sklepom III DoR 58/2013 z dne 7. 1. 2014 dopustilo revizijo glede vprašanja, ali sta sodišči nižjih stopenj zagrešili uveljavljane bistvene kršitve določb pravdnega postopka (prvostopenjsko sodišče z nezadostno obrazložitvijo sodbe, drugostopenjsko sodišče pa z neargumentiranim odgovorom na pritožbene navedbe) glede v pobot uveljavljane odškodninske terjatve, in sicer glede postavk „izgubljenega zaslužka“ in „stroškov prevoza modelov v Banja Luko“, ter glede obrestnega dela tožbenega zahtevka.

5. Po dopustitvi revizije je tožena stranka zoper sodbo sodišča druge stopnje vložila revizijo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka (1. in 2. točka prvega odstavka 370. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP).

6. Sodišče je revizijo vročilo tožeči stranki, ki v odgovoru predlaga njeno zavrnitev.

Revizijske navedbe

7. Tožena stranka v reviziji očita bistvene kršitve določb pravdnega postopka glede v pobot uveljavljane odškodninske terjatve, in sicer glede postavk izgubljenega zaslužka in stroškov prevoza modelov v Banja Luko, ter glede obrestnega dela tožbenega zahtevka.

Presoja utemeljenosti revizije

8. Revizija je utemeljena.

9. Revizijski očitek bistvene kršitve določb pravdnega postopka glede v pobot uveljavljane terjatve iz naslova izgubljenega zaslužka v višini 63.240,20 EUR je utemeljen.

10. V zvezi z izgubljenim zaslužkom je sodišče prve stopnje zapisalo, da tožena stranka te škode ni izkazala, ker ni ponudila dovolj dokazov, in da izračun višine izgubljenega zaslužka terja znanje izvedenca finančne stroke, ki bi pregledal poslovne listine tožene stranke (21. točka obrazložitve sodbe sodišča prve stopnje). Na pritožbene navedbe tožene stranke o preprosti računski operaciji izračuna izgubljenega dobička, ki ne zahteva strokovnega znanja izvedenca finančne stroke, je sodišče druge stopnje odgovorilo, da ne pomenijo argumentirane graje izpodbijane odločitve in jih zato ni obravnavalo. Soglašalo je z razlogi sodišča prve stopnje (13. točka obrazložitve sodbe sodišča druge stopnje).

11. Tožena stranka v reviziji utemeljeno izpostavlja, da je njena pritožbena graja terjala odgovor sodišča. V pritožbi je obrazložila, kako naj bi sodišče izračunalo izgubljeni dobiček: od pogodbeno dogovorjenega zneska s francoskim pogodbenim partnerjem naj bi odštelo plačani znesek (znesek realizacije posla) in vse stroške v zvezi z izpolnitvijo pogodbenih obveznosti do francoskega partnerja, ki jih je ugotovilo že sodišče prve stopnje. Zakaj naj takšen izračun ne bi bil ustrezen, sodišče druge stopnje ni odgovorilo. Prav tako ni odgovorilo na njeno pritožbeno kritiko, da sodišče prve stopnje ni pojasnilo, zakaj ponujeni dokazi niso zadostni, kaj je mogoče na podlagi ponujenih dokazov ugotoviti in česa ne, zakaj lahko izračun višine izgubljenega zaslužka opravi le izvedenec finančne stroke in katere poslovne listine bi moral izvedenec pri tem pregledati; brez takšnih pojasnil pa naj tožena stranka ne bi mogla argumentirano ovreči stališča sodišča prve stopnje.

12. Pravici stranke, da se v postopku izjavi, ustreza obveznost sodišča, da se z navedbami stranke seznani ter da se, kolikor so dopustne in za odločitev v zadevi bistvene, do njih v obrazložitvi svoje odločbe tudi opredeli.(1) V obravnavanem primeru sodišče druge stopnje te obveznosti ni izpolnilo, saj argumentiranih pritožbenih navedb tožene stranke vsebinsko ni obravnavalo. Ker ni presodilo navedb, ki so odločilnega pomena, je ravnalo v nasprotju z določbo prvega odstavka 360. člena ZPP. Ker je to vplivalo na zakonitost in pravilnost izpodbijane sodbe, je zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP.

13. Prav tako je utemeljen revizijski očitek bistvene kršitve določb pravdnega postopka glede v pobot uveljavljane terjatve v zvezi z stroški prevoza modelov v Banja Luko v višini 800,00 EUR.

14. V zvezi s stroški prevoza modelov v Banja Luko je sodišče prve stopnje zapisalo le, da jih „tožena stranka ni izkazala“ (20. točka obrazložitve sodbe sodišča prve stopnje). Sodišče druge stopnje pa je zapisalo, da „procesno gradivo ni omogočalo priznanja vseh prevoznih stroškov“, da „gre za uporabo pravila o sklepanju na podlagi pravil o dokaznem bremenu“ in da „so očitki o dokazanosti prevoznih stroškov z izpovedbami prič in s sklicevanjem na splošno znana dejstva neupravičeni“ (13. točka obrazložitve sodbe sodišča druge stopnje).

15. Tožena stranka v reviziji utemeljeno opozarja, da je sodišče druge stopnje s takšno obrazložitvijo zgolj pavšalno odgovorilo na njene pritožbene navedbe. V pritožbi je izpostavila neobrazloženost sodbe sodišča prve stopnje, ki onemogoča argumentirano pritožbeno grajo; navedla je tudi, da naj bi prevoze opravila sama, po svojih delavcih, da sama sebi za te prevoze ni mogla izstaviti računa, kar pa ne pomeni, da teh stroškov ni imela in da jih ne more dokazovati z drugimi dokazi (kot so npr. priče), cena kilometrine in razdalja med kraji pa naj bi bila splošno znana dejstva.

16. Ker je vsebinski odgovor na odločilne pritožbene navedbe tožene stranke v zvezi s stroški prevoza modelov v Banjo Luko izostal, je sodišče druge stopnje tudi v tem delu zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP.

17. Utemeljen je tudi revizijski očitek bistvene kršitve določb pravdnega postopka glede obrestnega dela tožbenega zahtevka.

18. Tožena stranka je v pritožbi opozorila na nasprotje med obrazložitvijo sodbe sodišča prve stopnje, iz katere izhaja, da je tožena stranka upravičena do procesnih obresti od neplačanih obresti od dneva vložitve tožbe, to je od 14. 4. 2008 (7. točka obrazložitve sodbe sodišča prve stopnje), in med izrekom sodbe, s katerim so bile tožeči stranki priznane zamudne obresti od 10. 1. 2008 dalje (III. točka izreka sodbe sodišča prve stopnje). Tožena stranka v reviziji utemeljeno opozarja, da sodišče druge stopnje na ta pritožbeni očitek ni odgovorilo na način, ki bi omogočil preizkus sodbe sodišča druge stopnje, zato je sodišče druge stopnje tudi v tem delu zagrešilo enako kršitev, kot je opisana v 12. in 16. točki te obrazložitve.

19. Nasprotovanje med vsebino vloge pravdne stranke in razlogi sodbe o vsebini vloge lahko predstavlja bistveno kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, če sodišče zaradi tovrstne napake ne bi odgovorilo na relevantne navedbe pravdne stranke.(2) Vendar pa sodišči prve in druge stopnje, ki sta zapisali, da tožena stranka obračunu obresti ni ugovarjala (7. točka obrazložitve sodbe sodišča prve stopnje, 11. točka obrazložitve sodbe sodišča druge stopnje), v obravnavanem primeru vloge tožene stranke nista napačno povzeli in drugačne revizijske navedbe niso utemeljene. Tožena stranka je na splošno nasprotovala postavljenemu obrestnemu zahtevku iz razloga njegove neutemeljenosti,(3) ni pa nasprotovala samemu obračunu obresti, ki po ugotovitvah sodišča druge stopnje vsebuje zneske, obdobje zamude in izračun obresti.

20. Drži pa revizijski očitek tožene stranke, da so glede na skopo obrazložitev sodišča prve stopnje o zapadlosti terjatve tožeče stranke in nasprotne terjatve tožene stranke (kar je en izmed pogojev za pobotanje) in glede na obrazloženo pritožbeno grajo teka zamudni obresti pri pobotanju razlogi sodišča druge stopnje v tem delu pomanjkljivi do te mere, da sodbe sodišča druge stopnje ni mogoče preizkusiti (kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP). Iz sodb sodišč prve in druge stopnje ni mogoče jasno razbrati, kdaj so pobotane terjatve zapadle, zato obdobja teka zamudnih obresti ni mogoče ugotoviti. Sodišče druge stopnje prav tako ni odgovorilo na pritožbeni ugovor nesklepčnosti obrestnega dela tožbenega zahtevka oziroma ni pojasnilo, zakaj nanj ni odgovorilo.

Odločitev o reviziji

21. S tem je Vrhovno sodišče odgovorilo na revizijske navedbe tožene stranke, ki so bile v okviru dopuščene revizije bistvene za odločitev.

22. Ker je Vrhovno sodišče ugotovilo bistvene kršitve določb pravdnega postopka v postopku pred sodiščem druge stopnje, je sodbo sodišča druge stopnje razveljavilo v II. točki izreka v zvezi s III. točko izreka sodbe sodišča prve stopnje v delu, v katerem je toženi stranki naloženo plačilo 13.368,85 EUR z zamudnimi obrestmi, in zadevo v tem delu vrnilo sodišču druge stopnje v novo sojenje (I. točka izreka).

23. Odločitev o stroških temelji na tretjem odstavku 165. člena ZPP (II. točka izreka).

Op. št. (1): Primerjaj 9. točko odločbe US RS Up-373/97 z dne 22. 2. 2001. Op. št. (2): Glej sodbo in sklep VS RS III Ips 101/2009 z dne 23. 10. 2012 ter sodbo in sklep VS RS III Ips 91/2009 z dne 17. 12. 2012. Op. št. (3): Tožena stranka se je pritožbi sklicevala na VIII. točko odgovora na tožbo, kjer je (med drugim) navedla: „Tožena stranka nasprotuje tudi postavljenemu obrestnemu zahtevku, saj je ta po zgoraj opisanem neutemeljen. Podredno pa je ta obrestni zahtevek neutemeljen tudi zgolj iz materialnopravnega vidika; postavljen je v nasprotju z veljavnimi predpisi in uveljavljeno sodno prakso.“ V predhodni VII. točki odgovora na tožbo je tožena stranka navedla, da je terjatev tožeče stranke ugasnila s pobotom.