Jedro

Po presoji sodišča je toženka pravilno uporabilo materialno pravo, konkretno 1. točko tar. št. 33 OT. Ta določa, da se nagrada za sestavo predloga za začetek prisilne poravnave ter za uvedbo stečaja in ugovor zoper predlog za začetek stečajnega postopka odmeri po 1. točki tar. št. 18 OT ob upoštevanju vrednosti oziroma zneska, za katerega je dolžnik prezadolžen. V skladu s sodno prakso je treba s prezadolženostjo iz prve alineje 1. točke tar. št. 33 OT razumeti prezadolženost v smislu terjatve konkretnega upnika in ne celotnega dolga.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je Okrožno sodišče v Kranju (v nadaljevanju toženka) odvetnici A. A. (v nadaljevanju tožnica) priznalo nagrado v višini 95,16 EUR, pri čemer je v navedeni znesek vštet davek na dodano vrednost v višini 17,16 EUR (točka I. izreka). V točki II. izreka je toženka naložila plačilo priznanega zneska po dokončnosti sklepa na tožničin transakcijski račun, v točki III. izreka pa je zavrnila nadaljnji zahtevek tožnice.

2. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa je razvidno, da je bila tožnica upravičenki B. B. z odločbo št. Bpp 518/2021 z dne 5. 8. 2021 dodeljena za nudenje brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) od 3. 7. 2021 dalje, v obliki pravnega svetovanja in zastopanja pred sodiščem druge stopnje za vložitev pritožbe zoper sklep o zavrnitvi ugovora proti odpustu obveznosti v stečajnem postopku, ter zastopanje samo v postopku odpusta obveznosti v okviru stečajnega postopka. Tožnica je pravočasno, to je 1. 9. 2021, priglasila stroške za opravljena dejanja BPP.

3. Toženka je tožničinemu zahtevku delno ugodila. Nagrado in stroške za opravljeno delo je odmerila po v času odločanja veljavni Odvetniški tarifi (v nadaljevanju OT), skladno s 17. členom Zakona o odvetništvu (v nadaljevanju ZOdv)1 in ob upoštevanju vrednosti odvetniške točke 0,60 EUR. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je toženka pri odmeri nagrade upoštevala vrednost prijave terjatve upnice B. B. z dne 19. 1. 2021 v višini 999,93 EUR, in ne vrednosti celotnega zneska, za katerega je dolžnik prezadolžen, kot je predlagala tožnica. Pri taki vrednosti storitve nagrada po 1. točki tar. št. 18 OT znaša 200 točk. Tožnici je tako priznala nagrado v višini 125 točk za pritožbo zoper sklep z dne 8. 7. 2021, in sicer po 1. točki tar. št. 33 OT v zvezi s 1. točko tar. št. 18 OT, zvišano za 25 % (skladno s 5. točko tar. št. 33 OT) in znižano za polovico skladno s petim odstavkom 17. člena ZOdv.

4. Ni pa toženka priznala nagrade v višini 20 točk za kratek dopis – pošiljanje sklepa o zavrnitvi ugovora proti odpustu obveznosti z dne 24. 6. 2021 in v višini 50 točk za obrazložen dopis – pošiljanje sklepa o zavrnitvi ugovora proti odpustu obveznosti z dne 13. 7. 2021, saj je ocenila, da ne gre prav vsakega komuniciranja med stranko in odvetnikom vrednotiti po tar. št. 39/2 in 39/4 OT, saj je že v sami naravi zastopanja stranke, da se jo o poteku postopka obvešča. Prav tako toženka odvetnici ni priznala 20 točk za kratko vlogo – predložitev dokazila o plačilu sodne takse z dne 15. 7. 2021, saj pri tovrstnem dopisu ne gre za vlogo, ki bi vsebinsko pripomogla k odločitvi v postopku in bi jo bilo moč vrednotiti kot drugo vlogo v postopku po tar. št. 33 OT.

5. Tožnica je zoper izpodbijani sklep vložila tožbo zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Sodišču predlaga, naj izpodbijani sklep odpravi ter samo odloči v zadevi, oziroma podredno, naj sklep odpravi in zadevo vrne toženki v ponovni postopek. Priglaša tudi stroške postopka v upravnem sporu.

6. Trdi, da toženka v izpodbijanem sklepu ni navedla, zakaj je kot vrednost spornega predmeta upoštevala samo vrednost prijave terjatve upnice in ne višine celotnega zneska (seštevka prijavljenih terjatev upnikov v postopku osebnega stečaja), za katerega je dolžnik prezadolžen, kot velja po izrecnem določilu 1. točke tar. št. 33 OT. Navedeno pravilo velja tudi za odmero nagrade za pravno sredstvo. Stečajni dolžnik je prezadolžen za znesek 40.108,71 EUR, kar predstavlja seštevek prijavljenih terjatev upnikov v postopku osebnega stečaja, zato bi ji morala toženka za opravljeno storitev priznati 1.000 točk, kar znaša 600 EUR, polovica tega zneska pa v skladu z 17. členom ZOdv znaša 300 EUR. Toženka bi ji morala priznati tudi nagrado za dopisa z dne 24. 6. 2021 in 13. 7. 2021 ter za predložitev dokazila o plačilu sodne takse, saj je bila predložitev slednjega potrebna in smiselna, ker je bila prosilka izrecno pozvana k plačilom sodne takse, kar je tudi procesna predpostavka za odločanje o pritožbi.

**K I. točki izreka**

7. Tožba ni utemeljena.

8. Predmet sodne presoje v obravnavani zadevi je pravilnost in zakonitost sklepa, s katerim je toženka delno ugodila tožničini zahtevi za priznanje nagrade in odmero stroškov za izvajanje BPP.

9. Med strankama ni sporno, da je bila tožnica z odločbo toženke št. Bpp 518/2021 z dne 5. 8. 2021 določena za izvajanje BPP v obliki pravnega svetovanja in zastopanja pred sodiščem druge stopnje, za vložitev pritožbe zoper sklep o zavrnitvi ugovora proti odpustu obveznosti v stečajnem postopku, ter zastopanje samo v postopku odpusta obveznosti v okviru stečajnega postopka. Prav tako ni sporno, da je tožnica opravila storitve BPP in pravočasno vložila stroškovnik za opravljene storitve. Sporna pa je višina nagrade za pritožbo zoper sklep o zavrnitvi ugovora proti odpustu obveznosti v stečajnem postopku, ki je odvisna od razlage tar. št. 33 OT.

10. Po presoji sodišča je toženka pravilno uporabilo materialno pravo, konkretno 1. točko tar. št. 33 OT. Ta določa, da se nagrada za sestavo predloga za začetek prisilne poravnave ter za uvedbo stečaja in ugovor zoper predlog za začetek stečajnega postopka odmeri po 1. točki tar. št. 18 OT ob upoštevanju vrednosti oziroma zneska, za katerega je dolžnik prezadolžen. V skladu s sodno prakso je treba s prezadolženostjo iz prve alineje 1. točke tar. št. 33 OT razumeti prezadolženost v smislu terjatve konkretnega upnika2 in ne celotnega dolga, za kar se zavzema tožnica. Toženka je glede na navedeno pravilno upoštevala, da je upnica Lara Dolenšek prijavila terjatev v višini 999,93 EUR in ta znesek upoštevala pri odmeri nagrade tožnici, kar je tudi ustrezno obrazložila (glej 5. točko obrazložitve izpodbijanega sklepa). Posledično je tožnica pravilno priznala nagrado v višini 125 točk v skladu s 1. in 5. točko tar. št. 33 OT in tar. št. 18 OT.

11. V zvezi z vlogami in dopisi z dne 24. 6. 2021, 13. 7. 2021 in 15. 7. 2021 sodišče pojasnjuje, da lahko odvetnik v skladu s tar. št. 39 OT posebej obračuna nagrado za posamezna opravila (posvet s stranko, poročilo stranki) le takrat, če te storitve niso zajete v drugih tarifnih številkah, torej če gre za samostojno storitev.3 V obravavanem primeru so po presoji sodišča naslednja opravila: kratek dopis stranki – pošiljanje sklepa o zavrnitvi ugovora proti odpustu obveznosti z dne 24. 6. 2021, obrazložen dopis stranki – pošiljanje naloga za plačilo sodne takse in podajanje navodil za postopanje v zvezi s plačilom sodne takse z dne 13. 7. 2021 in kratka vloga – predložitev dokazil o plačilu sodne takse sodišču z dne 15. 7. 2021, že všteta v siceršnji nagradi za opravilo, tj. v nagradi za vložitev pritožbe zoper sklep o zavrnitvi ugovora proti odpustu obveznosti v stečajnem postopku. Posledično se nagrada za navedene dopise ne obračunava in priznava posebej, zato je toženka pravilno zavrnila ta del tožničinega zahtevka.

12. Glede na navedeno je izpodbijani sklep pravilen in zakonit, zato je sodišče tožbo zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1).

13. Sodišče je v zadevi odločilo brez glavne obravnave na podlagi prvega odstavka 59. člena ZUS-1. Relevantno dejansko stanje, na katerem temelji izpodbijani sklep, namreč med strankama postopka ni sporno.

**K II. točki izreka**

14. Odločitev o stroških postopka temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem v primeru, če sodišče tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.

1 Glasi se: "Odvetnik, postavljen po uradni dolžnosti, in odvetnik, ki izvaja storitve brezplačne pravne pomoči, je upravičen do plačila za svoje delo v višini polovice zneska, ki bi mu pripadal po odvetniški tarifi. V primeru zastopanja stranke po uradni dolžnosti ali v primeru nudenja brezplačne pravne pomoči so morebitni dogovori po drugem odstavku tega člena nični." 2 Sklep Višjega sodišča v Ljubljani Cst 310/2017 z dne 13. 6. 2017. 3 Sklep Višjega sodišča v Kopru Cpg 659/99 z dne 23. 3. 2000, enako sklep istega sodišča Cpg 43/2017 z dne 17. 8. 2017.