Jedro

Revizijsko sodišče ugotavlja, da je na pooblastilu, ki ga je pooblaščenka prvega tožnika ob vložitvi revizije predložila sodišču (priloga A12) naveden datum 30. 6. 2008, nato pa poleg njega še dopisan datum 2. 11. 2010. Iz navedenega izhaja, da pooblastilo, ki ga je predložila pooblaščenka prvega tožnika za vložitev revizije ni novo, pač pa je na staro (podpisano) pooblastilo dopisan novejši datum. Na ta način „pomlajeno“ pooblastilo standardu novega pooblastila ne ustreza.

Z vidika pravic na nepremičninah je postopek delitve parcele preprost. V tem primeru se na novo nastale parcele preslika celotno stanje vpisov glede pravic in pravnih dejstev, vpisanih v zemljiško knjigo na stari parceli.

Izrek

Revizija prvega tožnika se zavrže. Revizija druge tožnice se glede podrednega zahtevka zavrže, sicer pa zavrne.

Tožnika krijeta sama svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Druga tožnica je s prvo in drugo toženko sklenila prodajno pogodbo in aneks, s katerima je toženkama prodala stanovanje, ki se nahaja v hiši, v času sklenitve pogodbe stoječi na parceli št. 976/5 k.o. ..., in ki je bilo opredeljeno z deležem 217/1000 celotne nepremičnine. Prodajalka je izdala tudi vknjižbeno dovoljenje, da se na nepremičnini pri njenem deležu 217/1000 po plačilu kupnine vknjiži lastninska pravica na kupki do 130/1000 in 87/1000. Po sklenitvi pogodbe je prišlo do delitve parcele, pri čemer sta nastali dve parceli: 976/5 (na kateri stoji poslovna stavba) in 976/7 (na kateri stoji stanovanjska stavba, v kateri se nahaja stanovanje, predmet prodajne pogodbe). Toženki sta se nato kot solastnici vknjižili na (novi) parceli št. 976/5, v korist tretje toženke pa sta ustanovili hipoteko na svojih solastnih deležih.

2. S primarnim zahtevkom sta tožnika zahtevala ugotovitev neveljavnosti vknjižbe lastninske pravice prve in druge toženke in vknjižbe hipoteke tretje toženke ter vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja pri parceli št. 976/5, s podrednim zahtevkom pa sta tožnika zahtevala izstavitev zemljiškoknjižne listine, na podlagi katere bi se vknjižila druga tožnica kot bremen prosta solastnica nepremičnine 976/5. Nižji sodišči sta oba zahtevka zavrnili.

3. V reviziji tožnika pritožbenemu sodišču očitata, da ni odgovorilo na pritožbene trditve o nepravilnosti zavrnitve tožbenega zahtevka glede prvega tožnika, o nepravilni uporabi Stvarnopravnega zakonika, o sojenju mimo trditve, da je bila solastnina razdeljena, o tem, da pravica uporabe ni mogla biti predmet prenosa s pogodbo, o tem, da je predmet pogodbe glede na njeno vsebino napačno ugotovljen, o tem, da bi moral biti kot predhodno vprašanje ugotovljen obseg funkcionalnega zemljišča k stanovanjski stavbi, o nepravilnem upoštevanju prepoznih trditev toženk glede premajhnega funkcionalnega zemljišča, glede česar sodišče ni izvedlo dokazov in ni napravilo dokazne ocene, o napačnih ugotovitvah glede parcelacije in sodelovanju toženk v tem postopku, o napačni zavrnitvi zahtevka zoper tretjo toženko. Ker pritožbeno sodišče ni odgovorilo na naštete pritožbene navedbe, je kršilo ustavno pravico do pravnega sredstva, saj ni argumentirano odgovorilo na vsako od njih. Prav tako revidenta menita, da je sodba pritožbenega sodišča sama s seboj v nasprotju in nerazumljiva, ker zaradi uporabe sedanjika (slovničnega časa) ugotavlja, da se stanovanje nahaja na parceli 976/5, čeprav po drugi strani sprejema in povzema trditve tožnikov, da se stanovanje nahaja v stavbi, ki po parcelaciji stoji na parceli 976/7. Sodišči naj bi po mnenju revidentov napačno ugotovili, da je predmet pogodbe tudi današnja parcela 976/5. Gre za pravno vprašanje, saj bi iz prodajne pogodbe sodišče moralo ugotoviti, da je bilo predmet prodaje le stanovanje, ki se po parcelaciji nahaja na parceli 976/7. Toženki sta se kot kupki vknjižili na povsem napačni nepremičnini, ki je nista kupili. Revidenta opozarjata na neprimernost nepravdnega postopka, na katerega ju napotuje pritožbeno sodišče, saj na nepremičnini 976/5 toženki sploh nimata nikakršnega deleža in nimata ničesar deliti. Ugotovitev, da vknjiženo stanje ne ustreza pogodbeni volji strank, pomeni, da vknjižba ni pravilna, kar bi se pa rešilo ravno z izbrisno tožbo. Revidenta zagovarjata stališče, da je neurejeno (neskladno) zemljiškoknjižno stanje mogoče urediti z zahtevkom za direktno vknjižbo lastninske pravice.

4. Toženke na vročeno jim revizijo niso odgovorile.

Glede dovoljenosti revizije

5. Po drugem odstavku 95. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) mora odvetnik za vložitev izrednih pravnih sredstev sodišču predložiti novo pooblastilo. Novo pooblastilo za revizijo pomeni, da izvira iz časa, ko je stranki nastala pravica do vložitve tega izrednega pravnega sredstva - to je po pravnomočnosti izpodbijane odločitve. V obravnavani zadevi je bila izpodbijana sodba izdana 25. 8. 2010, zato bi moralo pooblastilo za vložitev revizije izvirati iz časa po tam datumu. Revizijsko sodišče ugotavlja, da je na pooblastilu, ki ga je pooblaščenka prvega tožnika ob vložitvi revizije predložila sodišču (priloga A12) naveden datum 30. 6. 2008, nato pa poleg njega še dopisan datum 2. 11. 2010. Iz navedenega izhaja, da pooblastilo, ki ga je predložila pooblaščenka prvega tožnika za vložitev revizije ni novo, pač pa je na staro (podpisano) pooblastilo dopisan novejši datum. Na ta način „pomlajeno“ pooblastilo standardu novega pooblastila ne ustreza. Ker v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi Vrhovno sodišče ne sme pozivati strank k popravi vlog ali predložitvi pravilnih pooblastil, je revizijo prvega tožnika na podlagi petega odstavka 98. člena ZPP zavrglo.(1)

6. Revizija druge tožnice obrazloženo izpodbija le odločitev o primarnem zahtevku, vendar izrecno obsega izpodbijanja ne zameji. Ob tem pa je v tožbi navedena le ena vrednost spornega predmeta, ki velja za primarni zahtevek, ne pa tudi za podrednega, zato je Vrhovno sodišče revizijo druge tožnice v delu, ki se nanaša na podredni zahtevek, zavrglo, saj ni mogoče presoditi njene dovoljenosti glede na vrednost spornega predmeta (drugi odstavek 367. člena v zvezi s 377. členom ZPP).

Glede neutemeljenosti revizije

7. Nižji sodišči sta glede primarnega zahtevka ugotovili, da izpodbijana vknjižba ni neveljavna, saj pravni naslov, ki je bil podlaga vknjižbe, v celoti velja. Predmet pogodbe je bil zaradi nevzpostavljene etažne lastnine, hkrati pa zaradi želje po zemljiškoknjižni izvedbi pravnega posla opredeljen kot solastninski delež na celotni prvotni nepremičnini 976/5 k. o. ... Nato je prišlo do delitve parcele, predlog za vknjižbo lastninske pravice pa je bil vložen šele po tem, zato je zemljiškoknjižno sodišče lastninsko pravico toženk vpisalo le na tisti od novo nastalih parcel, ki ji je dodeljena enaka številka kot prvotni, enoviti parceli.

8. Geodetska uprava izda odločbo o parcelaciji, če so izpolnjeni predpisani pogoji in po njeni dokončnosti vpiše spremembe v zemljiški kataster. Opis spremembe povzroči spremembe identifikacijskih oznak zemljiške parcele. Pri delitvi nastanejo nove parcele. Vpisu spremembe identifikacijskih oznak v zemljiškem katastru pa sledi sprememba v zemljiški knjigi. Pri tem je pomemben prenos pravic in pravnih dejstev na spremenjene podatke v zemljiških parcelah. Z vidika pravic na nepremičninah je postopek delitve parcele preprost. V tem primeru se na novo nastale parcele preslika celotno stanje vpisov glede pravic in pravnih dejstev, vpisanih v zemljiško knjigo na stari parceli. Izjema je določena le glede stvarnih služnosti.(2) Glede na navedeno izhodišče je pravilna odločitev nižjih sodišč, da vknjižba prve in druge toženke kot solastnic na parceli 796/5 k.o. ..., s čimer je (le) na eni od novonastalih parcel ohranjeno enako solastninsko stanje, kot je bilo pred tem na enoviti parceli, ni materialnopravno napačna.

9. Trditve tožeče stranke ne dajejo podlage za ugoditev izbranemu pravnemu sredstvu (izbrisne tožbe) za dosego želene pravne posledice. Izbrisna tožba je namenjena vzpostavitvi takega zemljiškoknjižnega stanja, kot je bilo pred izpodbijano vknjižbo, ki je materialnopravno napačna. V konkretnem primeru pa glede zavezovalnega in razpolagalnega pravnega posla ni nobenih napak. Ključna ugotovitev je, da je bil predmet razpolaganja druge tožnice njen solastni delež na stari parceli 976/5 k. o. ... Zato je vknjižba toženk na eni od novo nastalih parcel pravilna. Neskladja med dejanskim in zemljiškoknjižnim stanjem, nastalega zaradi razpolage z navidezno solastnino, ki je predstavljala dejansko etažno lastnino, se z izbrisno tožbo ne da odpraviti.

10. Očitek neobrazloženosti in neskladja sodbe pritožbenega sodišča ni utemeljen. Sodba sodišča druge stopnje je razumljiva in obrazložena glede vseh pravno pomembnih dejstev; na tiste pritožbene navedbe, ki ne vplivajo na odločitev o utemeljenosti oziroma neutemeljenosti postavljenega tožbenega zahtevka, pa sodišču ni treba odgovarjati.

11. Ker je revizijsko sodišče ugotovilo, da niso podani razlogi, zaradi katerih je bila revizija vložena, jo je kot neutemeljeno zavrnilo po določbi 378. člena ZPP.

12. Tožnika krijeta sama svoje stroške revizijskega postopka, saj z izrednim pravnim sredstvom nista uspela (prvi odstavek 165. v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP).

Op. št. (1): Tako tudi sklepa VS RS II Ips 219/2012 in II Ips 155/2010. Op. št. (2): Juhart, Miha, v: Juhart, Miha, Tratnik, Matjaž, Vrenčur, Renato: Stvarno pravo, GV Založba, Ljubljana, 2007, stran 146