Jedro

Pri odločanju o poteku nujne poti je sodišče pravilno sprejelo potek poti po različici, za katero je na podlagi izvedenskega mnenja sodnega izvedenca ugotovilo, da nepremičnino tretjega nasprotnega udeleženca najmanj obremenjuje. V skladu z določilom drugega odstavka 89. člena SPZ sodišče namreč nujno pot določi tako, da se tuja nepremičnina čim manj obremeni. Zato je neutemeljeno zavzemanje predlagateljev za potek uvoza po različici 1, saj bi bila po tej različici nepremičnina tretjega nasprotnega udeleženca bolj obremenjena kot po sprejeti različici 3. Pritožbeni očitek, da bi moralo sodišče prve stopnje pri odločanju o vzpostavitvi nujne poti upoštevati določila OPPN, je neutemeljen. Pogoji in kriteriji za določitev nujne poti so določeni s SPZ, ki je nad občinskim podzakonskim aktom.

Izrek

I. Pritožbi se zavrneta in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Udeleženci so dolžni kriti vsak svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje sklenilo, da se za potrebe parcel 1341/4 in 1341/5 k.o. X, ki so v solasti prvega predlagatelja do 618/1000 in drugega predlagatelja do 382/1000, in parcel 1332/3, 1332/4, 1341/2 in 1357 k.o. X, v lasti drugega predlagatelja, v korist vsakokratnega lastnika teh parcel dovoli nujna pot, ki poteka od javne poti na parceli 1535/36 preko parcele 1247/2, dela parcel 1245/2, 1244/2, 1242/2, 1327/3, 1327/20, parcele 1327/15 in dela parcele 1327/6 v lasti tretjega nasprotnega udeleženca in dela parcel 1327/2 in 1327/14 vse k.o. X, v lasti drugega nasprotnega udeleženca; za potrebe parcel 1335, 1338/1 in 1339 k.o. X, v lasti prvega predlagatelja pa se v korist vsakokratnega lastnika teh parcel dovoli nujna pot, ki poteka od javne poti na parceli 1535/36 preko parcele 1247/2, dela parcel 1245/2, 1244/2, 1242/2, 1327/3, 1327/20, parcele 1327/15 in dela parcele 1327/6, v lasti tretjega nasprotnega udeleženca in dela parcele 1327/14 k.o. X, v lasti drugega nasprotnega udeleženca, po trasi nujne poti, razvidne iz skice izvedenca geodetske stroke mag. J. C. z dne 3. 3. 2021, ki je sestavni del tega sklepa. Uporaba nujne poti se dovoli za hojo in vožnjo z osebnimi in večjimi tovornimi vozili (1. točka izreka). Odločilo je še, da sta dolžna predlagatelja za dovoljeno nujno pot plačati drugemu udeležencu nadomestilo 1.243,20 EUR, tretjemu nasprotnemu udeležencu pa v višini 4.403,00 EUR v roku 30 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega naslednjega dne po poteku paricijskega roka do plačila (2. točka izreka). Predlagatelja sta dolžna nasprotnima udeležencema povrniti stroške tega postopka v višini 2.979,34 EUR v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka dalje do plačila (3. točka izreka). Odločilo je še, da predlagatelja nosita skupne stroške tega postopka (4. točka izreka).

2. Zoper sklep se pritožujeta predlagatelja in nasprotni udeleženci.

3. Predlagatelja se pritožujeta zoper sklep iz vseh predvidenih pritožbenih razlogov. Pritožbenemu sodišču predlagata, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. V postopku, ki se ni začel po uradni dolžnosti, so bile kršene prekluzije glede navajanja novih dejstev in dokazov. Drugi nasprotni udeleženec na predlog predlagateljev sploh ni odgovoril, tretji nasprotni udeleženec pa je vlogo podal po prvem naroku. Ker je izpodbijani sklep obremenjen s kršitvijo ZPP o prekluzijah, je sodna odločba nepravilna in nezakonita. Nobeden izmed udeležencev ni pravočasno navajal, da so zemljiščih s parc. št. 1327/2 in 1327/14 prostori za parkiranje in razkladanje materiala. Tudi sodni izvedenec A. B. je v svojem mnenju ugotovil, da se asfaltna pot uporablja za prometne površine. Iz fotografskega gradiva glede teh parcel izhaja, da parkirna mesta ob izdelavi izvedenskega mnenja niso bila označena. Do označitve parkirnih mest je prišlo šele kasneje, tekom postopka. Da so ob objektih drugega nasprotnega udeleženca parkirana vozila, ni navajala nobena stranka, v sklepu pa je to upoštevano. Tudi glede parc. št. 1327/6 pritožnika navajata, da se ta nepremičnina ni uporabljala za namene parkiranja tretjega nasprotnega udeleženca, kar pomeni, da obremenitev nepremičnine ob sprejeti varianti 1 dovoza nepremičnina tretjega nasprotnega udeleženca ne bi bila nesorazmerno obremenjena. Sodišče obstoja parkirišč ob določanju nujne poti ne bi smelo upoštevati in bi moralo nujno pot določiti v širini 6 m. Iz obrazložitve ni razvidno, kako je sodišče prišlo do zneskov nadomestila za ustanovitev nujne poti, kar predstavlja kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Določeni zneski so previsoki in presegajo primerljive zneske v sodni praksi, poleg tega sodišče ni upoštevalo, da nujno pot uporabljajo tudi tretje osebe. Pri odmeri stroškov sodišče ni upoštevalo, da so nasprotni udeleženci s tem, ko so spisali kar 15 vlog, zlorabili procesne pravice, zato bi moralo sodišče na podlagi določila 35. člena ZNP odločiti, da so dolžni sami nositi stroške teh vlog. Sodišče ni upoštevalo, da je postopek zastal zaradi prepozno podanega procesnega gradiva, nepotrebnih je bilo 5 dopolnitev izvedenskega mnenja in kar 4 naroki sodišča. Vse te vloge so nasprotni udeleženci vlagali zgolj z namenom predlagateljema povzročiti čim večje stroške.

4. Nasprotni udeleženci se pritožujejo zoper sklep iz vseh zakonsko predvidenih pritožbenih razlogov. Pritožbenemu sodišču predlagajo, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. Odločitev o nujni poti je mimo veljavnega OPPN, kar je nedopustno, neobrazloženo in arbitrarno, kar pritožba uveljavlja z obširnimi pritožbenimi razlogi. To, da so stranke že sedaj dostopale po obstoječi trasi, je slab argument, saj je Okrajno sodišče v Kamniku s sodbo P 52/2007 (v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 2046/2012) pravnomočno odločilo, da morata predlagatelja opustiti vsakršno poseganje v obstoječi dostop. Da je raba predlagateljev moteča, dokazuje negatorno varstvo nasprotnih udeležencev, o čemer pa sklep nima razlogov. Sodišče bi se moralo ukvarjati z dostopom po OPPN, vendar te presoje ni opravilo. Prav tako je napačen zaključek izvedenca, da naj bi bilo sedanje zemljišče predvideno za bodočo prometno ureditev. Zaradi nujne poti bo tretji udeleženec izgubil možnost postavitve dvojčkov na zemljišču, ki obsega skoraj 900m2, česar sodišče ni presojalo. Sodišče ni podalo odločilnih razlogov oziroma ni pojasnilo, ali je presojalo potrebo po določitvi nujne poti za vsako posamično parcelo ali pa za kompleks zemljišč. Izvedenec je v mnenju navedel, da je z vidika urejanja prostora po OPPN potrebno presojati vprašanje nujne prometne povezave za kompleks kot celoto. Tu je sodišče zašlo v nasprotje pri odločanju, OPPN je na podlagi izvedenskega mnenja uporabilo kot podlago za odločitev, da bo pot (dostop) določen za celoto, potem pa je odločilo drugače kot predvideva OPPN. Neobstoj javne poti je deloma napačno ugotovljen in tudi materialnopravno napačno izpeljan. Sodišče bi moralo upoštevati varianto izvedenca, po kateri bi nujna pot potekala s priključitvijo na parcelo 1335. Vprašanje, kako si bo predlagatelj urejal svojo pot, ne more biti predmet tega postopka. OPPN predvideva, da bosta polovico zemljišča za pot zagotovila predlagatelja, polovico pa nasprotni udeleženci. Če asfaltirani del javne poti 1535/2 v ožjem delu znaša več kot 4 m in je po mnenju izvedencev širina 3,5 m zadostna širina, potem širitev ceste s 1535/2 v zasebno zemljišče ni utemeljena. Sodišče je zaslišanje zakonitega zastopnika tretjega nasprotnega udeleženca napačno povzelo in je uporabilo zgolj del njegovega zaslišanja. Služnost določena po parceli 1327/14 ni razumljiva, saj skica tega v grafičnem delu ne pokaže. Če je bilo mišljeno, da služnost poteka po skrajnem južnem delu parcele, je tako določena služnost nesmiselna, saj je na celotni dolžini pas širine 3,33 cm. SPZ ne pozna ustanovitve začasne nujne poti, s tem ko je sodišče nujno pot ustanovilo, pa je dostop izgubil naravo začasnosti. Glede višine nadomestila je izvedenec neutemeljeno odstopil od določitve nadomestila v višini 30% vrednosti zemljišča, ki se nameni za nujno pot. Takšen odmik predstavlja odmik od ustavnega načela enakosti pred zakonom. Izvedenec ni prepričljivo pojasnil, zakaj je uporabil ceno 62 EUR/m2 namesto cene 90 EUR/m2, določene z OPPN. Upošteval je mikro namembnost konkretnih površin zemljišč in izhajal iz napačne predpostavke, da gre za pot oziroma zemljišče, ki je namenjeno prometu, kar ne drži, saj bi bilo to zemljišče potrebno oceniti kot pripadajoče zemljišče. Izvedenec tudi ni izračunal, koliko izpadlega dohodka bo utrpel tretji nasprotni udeleženec v času, ko ne bo mogel izvesti načrtovane investicije novih objektov Pp1 in O1 v skladu z OPPN, kar je največja postavka in se škoda meri v stotisočih evrih letno.

5. Predlagatelja v odgovoru na pritožbo predlagata zavrnitev pritožbe nasprotnih udeležencev. Nasprotni udeleženci v odgovoru na pritožbo predlagateljev predlagajo zavrnitev pritožbe predlagateljev.

6. Pritožbi nista utemeljeni.

**O pritožbi predlagateljev**

7. Pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje prekršilo določila ZPP glede prekluzije navajanja novih dejstev in novih dokazov, ni utemeljen. Drži, v obravnavani zadevi gre za predlagalni nepravdni postopek, v katerem so dejstva in dokazi, ki jih udeleženci predlagajo, podvržena prekluziji (sklep VS RS II Ips 90/2012), vendar pa so navedbe nasprotnih udeležencev, ki se nanašajo na obstoj parkirnih prostorov, pravočasne. Prvi nasprotni udeleženec (tretji nasprotni udeleženec je njegov univerzalni pravni naslednik, ki je v postopek vstopil po prvem naroku) je že v odgovoru na predlog predlagatelja (6. točka odgovora na predlog na strani 27 spisa) navajal, da nasprotni udeleženci asfaltirano pot uporabljajo tudi kot prostor za manipulacijo za potrebe poslovne dejavnosti (dovoz blaga, raztovor, viličarsko pot, pripravo za odpremo in podobno) ter kot prostor za ustavljanje in parkiranje vozil, tako obiskovalcev, zaposlenih in lastnikov. Prav tako je na prvem naroku dne 23. 2. 2016 prvi nasprotni udeleženec, navajal, da naj sodni izvedenec prometne stroke ugotovi, kolikšen obseg manipulativne površine potrebujejo udeležene stranke in njihovi najemniki za izvajanje poslovne dejavnosti, pri čemer je pojasnil, da se njegov predlog nanaša na postopke natovarjanja, raztovarjanja, manipulacije blaga, dostopa in parkiranja na zemljišču, kjer se predlaga ustanovitev nujne poti ter zagotovitev ustreznih hodnikov za kupce in obiskovalce, da lahko varno vstopajo v nepremičnine udeleženih strank oz. do uporabnikov. Drugi nasprotni udeleženec je na prvem naroku izrecno navajal, da sta zemljišči 1327/2 in 1327/14 edini ob stavbi, ki ju imajo za manipulacijo in dostop do njihove delavnice. Zato ne drži pritožbeni očitek, da so navedbe nasprotnih udeležencev v zvezi s parkirnimi prostori, prepozne.

8. Okoliščina, da so bili parkirni prostori grafično označeni tekom postopka (po vložitvi predloga za določitev nujne poti), na okoliščino uporabe prostora za parkiranje na nepremičninah, kar so v postopku navajali nasprotni udeleženci, ne vpliva. Ker so nasprotni udeleženci pravočasno navajali, da se del nepremičnin, po katerih poteka pot, uporablja za parkiranje, je sodišče prve stopnje pri odločanju navedeno okoliščino pravilno upoštevalo. Posledično je neutemeljena pritožbena navedba, da sodišče glede parcele 1327/6 k.o. X ne bi smelo upoštevati, da se njen del uporablja za parkiranje.

9. Pri odločanju o poteku nujne poti je sodišče pravilno sprejelo potek poti po različici, za katero je na podlagi izvedenskega mnenja sodnega izvedenca A. B. (dopolnitev mnenja, list. št. 262- 268 in 301 in 302) ugotovilo, da nepremičnino tretjega nasprotnega udeleženca najmanj obremenjuje. V skladu z določilom drugega odstavka 89. člena Stvarnopravnega zakonika (SPZ) sodišče namreč nujno pot določi tako, da se tuja nepremičnina čim manj obremeni. Zato je neutemeljeno zavzemanje predlagateljev za potek uvoza po različici 1, saj bi bila po tej različici nepremičnina tretjega nasprotnega udeleženca bolj obremenjena kot po sprejeti različici 3. Po varianti 1 bi nujna pot obremenjevala parcelno številko 1327/6 v obsegu 142,30m2, po varianti 3 pa v obsegu 53,40 m2, pri čemer bi nasprotni udeleženec po prvi varianti izgubil še 7 parkirnih mest. 10. Pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje zagrešilo kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi z določitvijo višine nadomestila, ni utemeljen. Razlogi sodišča prve stopnje o odmeri višine nadomestila so jasni, razumljivi in preverljivi. Sodišče se je glede višine nadomestila utemeljeno oprlo na dopolnitev mnenja sodnega izvedenca A. B. (list. št. 267, 268 in 308), ki je jasna in obrazložena. Pritožbeni očitek, da je nadomestilo previsoko in odstopa od primerljivih primerov, je pavšalen in nekonkretiziran, poleg tega pa ni utemeljen, saj je sodni izvedenec metodo izračuna podrobno utemeljil in argumentiral. Da nujno pot uporabljajo tudi tretje osebe, je bilo pri izračunu upoštevano, saj je sodni izvedenec pojasnil, da je upošteval, da nujna pot poteka v okviru že obstoječe dostopne ceste, ki se z nujno potjo še dodatno obremeni, kar pomeni, da gre zaradi tega za manjšo obremenitev zemljišča. 11. Pritožbeni očitek, da bi moralo sodišče prve stopnje na podlagi določila 35. člena ZNP stroške za pripravljalne vloge nasprotnih udeležencev, nositi nasprotni udeleženci, ni utemeljen. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da sta predlagatelja v postopku vložila 17 vlog, v kar so vključene tudi vloge, v katerih sta podala pripombe na izvedensko mnenje (glej vloge predlagateljev na list. št. 17, 76, 83, 91, 149, 153, 184, 192, 205, 221, 233, 250, 259, 272, 310, 321, 329). Nasprotni udeleženci pa so v postopku vložili 14 vlog, v kar so vključene tudi pripombe na izvedensko mnenje (vloge nasprotnih udeležencev na list. št. 26, 66, 80, 89, 118, 147, 180, 190, 212, 226, 247, 255, 269 in 324). Glede na to, da so nasprotni udeleženci vloge vlagali, ker so odgovarjali na navedbe predlagateljev, je neutemeljen pritožbeni očitek, da so bile te vloge nepotrebne in da gre za vloge, ki so jih nasprotni udeleženci vlagali z namenom povzročiti predlagateljem stroške. Poleg tega sta predlagatelja, ki sta v postopku skupno vložila kar 17 vlog, k tako velikemu številu vlog nasprotnih udeležencev v postopku tudi sama prispevala. Prav tako je neutemeljen pritožbeni očitek, da so bili naroki sodišča opravljeni po nepotrebnem, tudi dopolnitve izvedenskega mnenja sodnega izvedenca A. B. so bile potrebne, saj je v dopolnitvah sodni izvedenec odgovarjal na pripombe obeh udeležencev postopka.

12. Ostale pritožbene navedbe predlagateljev za odločitev v tej zadevi niso bile relevantne, zato pritožbeno sodišče nanje ni posebej odgovarjalo (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).

**O pritožbi nasprotnih udeležencev**

13. Pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje zmotno ugotovilo neobstoj javne poti do nepremičnin predlagateljev, je neutemeljen. Sodišče prve stopnje je navedeno dejstvo ugotovilo na podlagi izvedenskega mnenja, opravljenega ogleda, prav tako pa navedeno med udeleženci ni bilo sporno.

14. Pritožbeni očitek, da bi moralo sodišče prve stopnje pri odločanju o vzpostavitvi nujne poti upoštevati določila Odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu (OPPN), je neutemeljen. Pogoji in kriteriji za določitev nujne poti so določeni s SPZ, ki je nad občinskim podzakonskim aktom. SPZ zakonsko določa kriterije in pogoje za določitev nujne poti. V 88. členu določa, da sodišče dovoli nujno pot za nepremičnino, ki nima za redno rabo potrebne povezave z javno cesto ali pa bi bila taka povezava povezana z nesorazmernimi materialnimi stroški, v 89. členu pa določa pogoje, pod katerimi sodišče dovoli nujno pot, in sicer nujno pot dovoli, če se z njo ne onemogoča ali znatno ovira uporaba nepremičnine, po kateri naj bi pot potekala, tako, da se čim manj obremeni tuja nepremičnina. Za dovoljeno pot pa je upravičenec dolžan plačati zavezancu primerno nadomestilo. Glede na to, da so pogoji za določitev nujne poti zakonsko določeni, je sklicevanje na določila OPPN, neutemeljeno. Poleg tega je bilo v postopku ugotovljeno, da določila OPPN v praksi še niso bila realizirana in je postopek v zvezi z vzpostavitvijo te cone zastal. Zato so obširne pritožbene navedbe, s katerimi se nasprotni udeleženci zavzemajo za določitev nujne poti po poti, ki na podlagi OPPN še ni bila vzpostavljena in je v naravi še ni, neutemeljene. Dostop po poti, predvideni v OPPN bi bilo potrebno šele izgraditi, kar pa pomeni, da bi bila določitev nujne pot po takšni še neobstoječi poti povezana z nesorazmernimi stroški v primerjavi z določitvijo nujne poti po poti, ki v naravi že obstoji in jo udeleženci uporabljajo. Sodni izvedenec je namreč v mnenju (list. št. 61) ugotovil, da sedanji dostop, ki poteka po nepremičninah nasprotnih udeležencev, pomeni minimalno obremenitev nepremičnin nasprotnih udeležencev, ker dostop že obstoji in je sedanja dejanska uporaba teh nepremičnin namenjena prometni infrastrukturi.

15. Okoliščina, da so leta 2007 nasprotni udeleženci zoper predlagatelja uspešno uveljavljali negatorno varstvo, ni odločilna za odločitev v tej zadevi, katere predmet je odločanje o določitvi nujne poti. Zato očitek pritožbe, da bi moralo sodišče prve stopnje o negatornem varstvu nasprotnih udeležencev imeti razloge, ni utemeljeno.

16. Pritožbeni očitek, da je zaključek sodnega izvedenca A. B., da naj bi bilo sedanje zemljišče predvideno za bodočo prometno ureditev, napačen, ni utemeljen. Kot izhaja iz izvedenskega mnenja A. B., je slednji v mnenju (na list. št. 61 spisa) ugotovil, da je sedanja dostopna pot (čeprav ne v celoti) vključena v zemljišča, ki so potrebna za interno cesto I2 in I3 v skladu z OPPN.

17. Pritožbeni očitek, da sodišče prve stopnje ni pojasnilo, ali je presojalo potrebo po določitvi nujne poti za vsako posamično parcelo ali pa za kompleks zemljišč, ni upravičen. Kot izhaja iz prvega odstavka izpodbijanega sklepa na strani 10, je sodišče prve stopnje nujno pot določalo kot enoten dostop do vseh nepremičnin predlagateljev, ker po obstoječi trasi dostopajo vsi lastniki nepremičnin in stranke podjetij, za tak pristop se je odločilo zaradi racionalne izrabe prostora, kar kot pravilno sprejema tudi pritožbeno sodišče. Sodišče prve stopnje pri tem ni zagrešilo nasprotja, ki ga očita pritožba zaradi neupoštevanja določil OPPN.

18. Pritožbeni očitek, da bo tretji nasprotni udeleženec izgubil možnost postavitve dvojčkov na delu svojega zemljišča (v velikosti 900m2, parcele 1247/2 in 1245/2), o čemer bi se po mnenju pritožbe moralo izreči tudi sodišče prve stopnje, ni utemeljen. Kot izhaja iz izpovedbe zakonitega zastopnika prvega in tretjega nasprotnega udeleženca, je slednji izpovedal, da jih ne moti, da je uvoz na pot, kjer je sedaj in da s tem delom nimajo namena ničesar delati, dokler ne bo urejena javna pot. Poleg tega tudi sicer iz izvedenskega mnenja (list. št. 61) izhaja, da je dejanska uporaba parcel, po katerih v naravi poteka pot, namenjena za prometno infrastrukturo. Zato pritožbene navedbe nasprotnih udeležencev o nemožnosti gradnje stanovanjskih objektov, niso utemeljene.

19. Očitek pritožbe, da bi moralo sodišče prve stopnje pri določitvi nujne poti upoštevati varianto izvedenca, po kateri bi nujna pot potekala s priključitvijo na parcelo 1335, ni upravičen. Kot izhaja iz razlogov sklepa, je sodišče prve stopnje na podlagi dopolnitve izvedenskega sodnega izvedenca A. B. ugotovilo, da predlagatelj upravnih dovoljenj za gradnjo stalne dostopne ceste po varianti A in B na parcelo 1335 ne bi mogel dobiti, zato je določitev nujne poti s priključitvijo poti na parcelo 1335 utemeljeno zavrnilo.

20. Pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje napačno povzelo zaslišanje zakonitega zastopnika tretjega nasprotnega udeleženca, ni utemeljen.

21. Pritožbeni očitek, da je določitev nujne poti po parceli 1327/14 nerazumljiva, ker na grafični skici poti ni vidna, ni upravičen. Glede na to, da je parcela z nujno potjo lahko obremenjena zgolj in le v tistem delu, kjer pot poteka, potek nujne poti pa je iz skice jasno razviden, ni utemeljen pritožbeni očitek, da se glede parcele 1327/14 ne da razbrati, v katerem delu je ta parcela obremenjena. Obremenjena je namreč na skrajnem južnem delu parcele, po katerem poteka pot. Ker določitev poti po parceli 1327/14 ni nerazumljiva, pritožbeno sodišče pritožbeni očitek o zagrešeni kršitvi iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP kot neutemeljen zavrača. 22. Pritožbeno navajanje, da je s tem, ko je sodišče prve stopnje ustanovilo nujno pot, le ta izgubila naravo začasnosti, drži, vendar pa SPZ predvideva, kot je nasprotnim udeležencem pojasnilo že sodišče prve stopnje, da bodo lahko na podlagi 90. člena SPZ predlagali odpravo nujne poti, ko ta zaradi vzpostavitve ceste, ki jo predvideva OPPN, ne bo več potrebna.

23. Pritožbeni očitki, s katerimi pritožba izpodbija višino nadomestila zaradi vzpostavitve nujne poti, so pavšalni. Ne drži namreč, da sodni izvedenec ni prepričljivo pojasnil, zakaj je za ceno zemljišč uporabil ceno 62 EUR/m2 in ne cene 90 EUR/m2, določene z OPPN. Cena 90 EUR/m2 je namreč veljala v času sprejetja odloka in to le za urejeno komunalno in prometno opremljeno gospodarsko industrijsko cono v takratnih tržnih razmerah, ko so bile cene nepremičnin najvišje, česar pa ni mogoče upoštevati, ker gre za drugo časovno obdobje in ker gospodarska cona še ni dokončana. Sodni izvedenec je za določitev cene podal prepričljive razloge in izračune, pri čemer je svoj izračun podkrepil s primeri sedanjih tržnih podatkov in upoštevanjem prilagoditev (primerljivi podatki so navedeni na list. št. 166 do 168, druga dopolnitev izvedenskega mnenja sodnega izvedenca A. B.). Dva podatka o prodaji zemljišč v M. in ob K., ki ju v pritožbi navajajo nasprotni udeleženci, nista relevantna, saj ne izkazujeta, da je do sklenitve pogodbe o prodaji dejansko prišlo, iz oglasa pa tudi ni moč razbrati časovnega obdobja, na katerega se slednji nanaša. Zato pritožbeno sodišče očitke pritožbe v tem delu kot neutemeljene zavrača. Ostale pritožbene navedbe, s katerimi pritožba izpodbija višino cene nadomestila, so neupravičene, saj je sodni izvedenec v pisnem mnenju natančno pojasnil, kako in katere kriterije je upošteval pri določitvi višine nadomestila, kar pritožba, ki se zavzema za višjo ceno, zgolj pavšalno napada. Ker je sodišče ugotovilo, da so vse površine, po katerih poteka nujna pot, namenjene prometni infrastrukturi, so neutemeljene pritožbene navedbe, da bi sodni izvedenec pri izračunu nadomestila moral upoštevati, koliko izpadlega dohodka bo utrpel tretji nasprotni udeleženec v času, ko ne bo mogel izgraditi novih objektov Pp1 in O1 v skladu z OPPN.

24. Ostale pritožbene navedbe nasprotnih udeležencev za odločitev v zadevi niso bile relevantne, zato pritožbeno sodišče nanje ni posebej odgovarjalo (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).

**Sklepno**

25. Ker pritožbi predlagateljev in nasprotnih udeležencev nista utemeljeni, ju je pritožbeno sodišče zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).

26. Udeleženci so dolžni kriti vsak svoje stroške pritožbenega postopka (35. člen ZNP).