Jedro

Reprezentativnost za posamezno dejavnost ali poklic na nivoju konfederacije je odločilna za presojo pogojev za priznanje reprezentativnosti sindikatov na nivoju dejavnosti ali poklicev. Če so sindikati, ki so navedeni v drugem oziroma tretjem odstavku 9. člena ZRSin, združeni v konfederacijo sindikatov za območje države, ki nima lastnosti reprezentativnosti za panogo, dejavnost ali poklic iz drugega oziroma tretjega odstavka 9. člena ZRSin, potem pridobi ta sindikat lastnost reprezentativnosti le, če izpolnjuje pogoje iz 6. člena ZRSin in je vanj včlanjenih najmanj 15 % delavcev posamezne panoge, dejavnosti, poklica. Ker je bilo v postopku ugotovljeno, da predlagatelj ni imel včlanjenih 15 % ali več delavcev, ni izpolnil pogojev za pridobitev reprezentativnosti po drugem odstavku 9. člena ZRSin (enako kot ni izpolnjen pogoj za pridobitev lastnosti reprezentativnosti po prvem odstavku 9. člena ZRSin, saj konfederacija sindikatov, v katero je bil združen, ni bila reprezentativna za dejavnost oziroma poklic, v zvezi s katerim je predlagatelj želel pridobiti lastnost reprezentativnosti).

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje.

Stranki sami krijeta vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo primarni predlog, da se ugotovi, da je sklep nasprotne udeleženke št. ... z dne 22. 7. 2014 nezakonit in se odpravi oziroma razveljavi, da se predlagatelju z dnem 6. 5. 2014 prizna reprezentativnost v organizaciji, to je nasprotni udeleženki, ki je dolžna predlagatelju tudi povrniti stroške postopka, ter podredni predlog, da se ugotovi, da je sklep nasprotne udeleženke št. ... z dne 22. 7. 2014 nezakonit in se odpravi oziroma razveljavi, da se nasprotni udeleženki naloži sprejem in izdaja odločbe, s katero se predlagatelju prizna reprezentativnost v organizaciji, v roku 8 dni, ter da je nasprotna udeleženka dolžna predlagatelju povrniti stroške postopka (točka I izreka). Odločilo je, da vsak udeleženec sam krije svoje stroške postopka (točka II izreka).

Zoper navedeno sodbo, razen zoper odločitev v točki II izreka, da nasprotna udeleženka sama krije svoje stroške postopka, se pritožuje predlagatelj iz vseh pritožbenih razlogov. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani del sodbe spremeni tako, da tožbenemu zahtevku ugodi, oziroma podrejeno, da izpodbijani del sodbe razveljavi in v tem obsegu vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Navaja, da je iz določb Zakona o reprezentativnosti sindikatov (ZRSin, Uradni list RS, št. 13/1993) jasno razvidno, da je reprezentativnost v organizaciji priznana tistemu sindikatu, ki je član konfederacije, ki je reprezentativna za območje države. Navedenemu je sledila tudi sodna praksa, ki je ob uporabi 6. člena ZRSin določila še dodatni pogoj in sicer 10 % članstvo v sindikatu. Sklicuje se na sodbo VDSS opr. št. Pdp 956/1996 z dne 14. 2. 1997, v kateri je sodišče zavzelo stališče, da sindikat organizacije, če je združen v zvezo ali konfederacijo (1. odstavek 9. člena), lahko postane reprezentativen le, če ima včlanjenih najmanj 10 % delavcev, če nastopa samostojno pa mora imeti najmanj 15 % delavcev (2. odstavek 9. člena ZRSin). Torej zakon za vsa področja in ravni sindikalnega delovanja kot pogoj za reprezentativnost določa tudi minimalno število članov, to je 10 % ali 15 %, odvisno od oblike sindikalnega delovanja. Predlagatelj je združen v Konfederacijo A., ki je reprezentativna za območje države, saj so v njej združeni sindikati iz različnih panog, dejavnosti ali poklicev in v katere je včlanjenih najmanj 10 % delavcev iz posamezne panoge dejavnosti in poklica. Zakon ne določa, da bi morala biti konfederacija reprezentativna v določeni dejavnosti ali poklicu, tako da je sodišče odločilo zunaj zakonskega teksta. Zakon določa reprezentativnost na območju države, pri čemer je smisel navedene norme, da ne pride do drobljenja sindikatov, ampak da se le-ti povezujejo v konfederacije, ki so reprezentativne na območju države, kar olajšuje pogajalski proces. Reprezentativnost za območje države je določena v 8. členu ZRSin ter ne dopušča razlage, kot jo je uporabilo sodišče prve stopnje, saj je jasno navedeno, kdaj je konfederacija reprezentativna za območje države ter pri tem ni govora o reprezentativnosti v posamezni dejavnosti ali poklicu. Zgolj dejstvo, da je predlagatelj član konfederacije, ki je reprezentativna na območju države, kar med strankama sploh ni bilo sporno, in sicer, da je Konfederacija A. reprezentativna na območju države, predstavlja zadostni pogoj za uporabo 1. odstavka 9. člena ZRSin (10 % članstvo) in ne 3. odstavka v zvezi z 2. odstavkom 9. člena ZRSin (15 % članstvo). Meni, da sodišče prve stopnje ni pojasnilo pravne podlage, da bi morala biti konfederacija reprezentativna v določeni dejavnosti ali poklicu. Postavilo se je na stališče, da iz določbe 1. odstavka 9. člena ZRSin ne izhaja pogoj najmanj 10 % včlanjenosti, pri čemer pa ni podalo nobenih argumentov, zakaj je odstopilo od sodne prakse VDSS, ki je ugotovilo potreben pogoj 10 % minimalnega članstva. Meni, da je zmotno materialnopravno stališče sodišča prve stopnje, da je konfederacija reprezentativna za območje države zgolj v določeni dejavnosti ali poklicu. Konfederacija je reprezentativna za območje države, ne glede na reprezentativnost v določeni dejavnosti ali poklicu, podobno kot je bil sindikat lahko reprezentativen v občini v smislu 2. in 9. člena ZRSin, ne da bi bil obenem reprezentativen tudi v dejavnosti ali poklicu. Če bi bilo stališče sodišča prve stopnje pravilno, potem sindikat ne bi mogel biti reprezentativen v občini, ampak bi bil lahko reprezentativen zgolj v občini v določeni dejavnosti ali poklicu, kar pa ni bil namen ZRSin.

V odgovoru na pritožbo nasprotna udeleženka prereka navedbe predlagatelja ter navaja, da se predlagatelj sklicuje na sodbo VDSS opr. št. Pdp 956/96 z dne 14. 2. 1997, pri čemer izven konteksta citira le del obrazložitve sodbe. Predlagatelj namreč zagovarja stališče, da je reprezentativnost sindikata za območje države neodvisna od same dejavnosti ali poklica, kar pa ne drži, saj že 8. člen ZRSin določa, da se ob pogojih iz 6. člena ZRSin kot reprezentativne določijo zveze ali konfederacije za območje države, v katere se povezujejo sindikati različnih panog, dejavnosti ali poklicev in v katere je včlanjenih najmanj 10 % delavcev iz posamezne panoge dejavnosti ali poklica na ravni države. To pomeni, da je še kako pomembno, v kateri dejavnosti ali poklicu je tudi zveza ali konfederacija sindikatov reprezentativna. Namen reprezentativnosti sindikata je po stališču nasprotne udeleženke v sklepanju kolektivnih pogodb s splošno veljavnostjo in sodelovanje v organih, ki odločajo o vprašanjih ekonomske in socialne varnosti delavcev takšne pristojnosti pa zahtevajo vsaj minimalno članstvo oziroma predstavljanje vseh delavcev organizacije, konkretno 15 % vse delavcev pri nasprotni udeleženki. Šele ob zagotovitvi minimalnega članstva bi bil sindikat upravičen do reprezentativnosti in bi bilo navedeno ustrezno tudi jezikovni interpretaciji reprezentativnosti. Zmotno je stališče predlagatelja, da prihaja do avtomatizma glede pridobivanja reprezentativnosti v katerikoli dejavnosti, poklicu, v kolikor bi se nekdo naknadno vključil v konfederacijo ali zvezo sindikatov, ne da bi se upoštevala reprezentativnost konfederacije v določeni dejavnosti ali poklicu. Takšnemu stališču je nasprotna udeleženka nasprotovala, enakega mnenja pa je bilo tudi pristojno ministrstvo, ki izhaja iz mnenja, ki ga je predložila nasprotna udeleženka. Iz tega mnenja izhaja, da mora samostojni sindikat pridobiti 15 % članstva vseh zaposlenih, saj ne Konfederacija sindikatov A. Slovenija ne B. sindikat Slovenije nista bila reprezentativna na ravni države v dejavnosti nasprotne udeleženke in bi za reprezentativnost na ravni države potrebovala 10 % delavcev iz posamezne panoge dejavnosti ali poklica. Pravilno je tudi stališče sodišča prve stopnje, da kasnejša odločba Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti o določitvi reprezentativnosti sindikatov poklicev visokošolski učitelj in sodelavci v Konfederaciji sindikatov Slovenije A. z dne 28. 11. 2014 ne vpliva na presojo zakonitosti izpodbijanega sklepa nasprotne udeleženke z dne 22. 7. 2014. Predlagatelj ne izpolnjuje in tudi v času odločanja nasprotne udeleženke ni izpolnjeval pogojev za priznanje reprezentativnosti pri delodajalcu, zaradi česar je izpodbijani sklep nasprotne udeleženke zakonit, navedeno pa je potrdilo tudi sodišče prve stopnje.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje v mejah uveljavljenih pritožbenih razlogov, pri čemer je po uradni dolžnosti pazilo na absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami in dopolnitvami) in na pravilno uporabo materialnega prava. Po preizkusu izpodbijanega dela sodbe je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni zagrešilo nobene bistvene kršitve določb pravdnega postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, ter da je ob pravilno in popolno ugotovljenem dejanskem stanju sprejelo materialnopravno pravilno odločitev.

Kolektivni delovni spor se nanaša na vprašanje, ali sindikat v organizaciji, ki je vključen v konfederacijo sindikatov, ki je reprezentativna za nekatere dejavnosti in poklice za območje celotne države, ne pa tudi za poklic, za katerega je ustanovljen sindikat v organizaciji, izpolnjuje pogoje za priznanje statusa reprezentativnosti ob članstvu najmanj 10 % delavcev v organizaciji ali ob 15 % članstvu, tako kot če ne bi bil vključen v konfederacijo, ki je reprezentativna za območje države (vendar za druge dejavnosti in poklice). Predlagatelj meni, da že vključenost v konfederacijo pomeni, da zadošča nižji pogoj članstva, torej 10 %, in ne 15 %. Nasprotna udeleženka je zahtevo predlagatelja za priznanje statusa reprezentativnosti v organizaciji zavrnila, saj je štela, da bi moral predlagatelj izpolnjevati pogoj 15 % članstva. Sodišče prve stopnje je tožbeni zahtevek za priznanje statusa reprezentativnosti zavrnilo.

ZRSin v prvem odstavku 6. člena (pridobitev lastnosti reprezentativnosti sindikatov) določa, da so reprezentativni tisti sindikati, ki: - so demokratični in uresničujejo svobodo včlanjevanja v sindikate, njihovega delovanja in uresničevanja članskih pravic in obveznosti, - neprekinjeno delujejo najmanj zadnjih šest mesecev; - so neodvisni od državnih organov in delodajalcev, - se financirajo pretežno iz članarine in drugih lastnih virov, - imajo določeno število članov v skladu z določili tega zakona.

V skladu z drugo alinejo 6. člena ZRSin število članov iz zadnje alinee prejšnjega odstavka dokazuje sindikat, na podlagi podpisanih pristopnih izjav svojih članov. Po določbi 8. člena ZRSin se ob pogojih iz 6. člena tega zakona kot reprezentativne določijo zveze ali konfederacije sindikatov za območje države, v katere se povezujejo sindikati iz različnih panog, dejavnosti ali poklicev, in v katere je včlanjenih najmanj 10 % delavcev iz posamezne panoge dejavnosti ali poklica. Po določbi prvega odstavka 9. člena ZRSin so v panogi, dejavnosti, poklicu, občini oziroma širši lokalni skupnosti ali v organizaciji reprezentativni sindikati, ki so združeni v zvezo ali konfederacijo sindikatov, ki je reprezentativna za območje države. Nadalje drugi odstavek 9. člena ZRSin določa, da je v panogi, dejavnosti, poklicu, občini oziroma širši lokalni skupnosti, ne glede na določbe 8. člena tega zakona, reprezentativen tudi tisti sindikat, ki ni včlanjen v zvezo ali konfederacijo iz prejšnjega odstavka, če izpolnjuje pogoje iz 6. člen tega zakona in če je vanj včlanjenih najmanj 15 % delavcev posamezne panoge, dejavnosti, poklica, občine oziroma širše lokalne skupnosti. Tretji odstavek 9. člena ZRSin pa določa, da je pod pogoji iz prejšnjega odstavka reprezentativen tudi sindikat v organizaciji.

Predlagatelj je dne 6. 5. 2014 podal zahtevo za pridobitev reprezentativnosti, h kateri je priložil tudi vlogo o izpolnjevanju pogojev za pridobitev lastnosti reprezentativnosti. Svoji vlogi je predložil sklep o legitimiteti št. ... z dne 2. 7. 2012, Statut B. sindikata Slovenije Sindikat Univerze C., odločbo o hrambi statuta V B. sindikata Slovenije Sindikat Univerze C. in izjavo predsednice B. sindikata Slovenije Sindikat Univerze C., da je sindikat neodvisen od državnih organov in delodajalca in da se financira izključno iz članarine. Menil je, da ima na podlagi 1. odstavka 9. člena ZRSin lastnost reprezentativnosti sindikata na nivoju Univerze C., saj je sindikat združen v zvezo ali konfederacijo sindikatov, ki je reprezentativna za območje države. Predlagatelj je vključen v konfederacijo sindikatov Slovenije A.. Nasprotni udeleženec je ugotovil, da B. sindikat Slovenije Sindikat Univerze C. ni član reprezentativnega sindikata v dejavnosti, saj B. sindikat Slovenije ni reprezentativen sindikat na ravni dejavnosti niti KSS A. v kateri deluje Univerza C. kot delodajalec, zato mora za pridobitev lastnosti reprezentativnosti sindikata v organizaciji po ZRSin izpolnjevati pogoj iz 2. odstavka 9. člena ZRSin, torej vse pogoje iz 6. člena ZRSin in na podlagi 3. odstavka 9. člena ZRSin tudi pogoj 15 % članstva. Zato je nasprotni udeleženec predlog zavrnil. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da ima predlagatelj 10,13 % članstvo v organizaciji, v kateri zahteva priznanje reprezentativnosti sindikata ter da iz odločbe Republike Slovenije, Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve št. ... z dne 16. 7. 1993 (A5) izhaja, da je A. konfederacija sindikatov Slovenije reprezentativni sindikat za območje države v panogah: proizvodnja in predelava papirja, grafična dejavnost in časopisno, informativno ter založniško dejavnost. Isto izhaja tudi iz objave v Uradnem listu RS, št. 6 z dne 6. 8. 1993 (A6). Iz zapisnika seznama reprezentativnih sindikatov (C1) pa izhaja, da je navedena konfederacija sindikatov A. na dan 9. 4. 2013 reprezentativna še v dejavnostih: dejavnost kopenskega prometa, dejavnost zdravstva, gradnje cest, železniških prog, letališč in športnih objektov, dejavnosti obveznega socialnega zavarovanja in dejavnosti centrov za socialno delo. Prav tako je tudi reprezentativna v poklicih: pilot, farmacevt, radiološki inženir, medicinski biotehnik, sprevodnik/sprevodnica ter veterina/veterinarka. Na podlagi tega je sodišče prve stopnje ugotovilo, da Konfederacija sindikatov A. v času odločanja o priznanju reprezentativnosti udeleženca predlagatelju ni bila reprezentativna za dejavnost visokošolskega izobraževanja in raziskovanja, znanosti in tudi ne za poklice visokošolski učitelj in sodelavci, visokošolske učiteljice in sodelavke. To je ugotovilo tudi na podlagi odločbe Republike Slovenije, Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti št. ... z dne 28. 11. 2014, s katero je bila v Konfederaciji sindikatov A. poleg do sedaj določenih dejavnosti določena še reprezentativnost v dejavnosti veterinarstvo in v poklicu visokošolski učitelj in sodelavci/visokošolske učiteljice in sodelavke. Vendar pa ta odločba, ker je bila sprejeta šele 28. 11. 2014, ni relevantna za presojo zakonitosti izpodbijanega sklepa z dne 22. 7. 2014 in tudi ne za predlog predlagatelja, ki zahteva priznanje reprezentativnosti z dnem 6. 5. 2014 in razveljavitev izpodbijanega sklepa z dne 22. 7. 2014. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da v obdobju do 28. 11. 2014 Konfederacija sindikatov A. ni bila reprezentativna za relevanten poklic. Zato tudi določba 1. odstavka 9. člena ZRSin ni mogla biti v danem primeru podlaga za pridobitev lastnosti reprezentativnosti predlagatelja. Iz te določbe namreč izhaja, da ni relevantno, za katero panogo, dejavnost in poklic je reprezentativna konfederacija, ker je reprezentativna za območje države, v katero je sindikat vključen. Prav tako iz navedene določbe tudi ne izhaja, da zadošča za priznanje reprezentativnosti včlanjenih najmanj 10 % delavcev, ker ta izjema ni zapisana v 1. odstavku 9. člena ZRSin, temveč izključno le v 8. členu ZRSin. Sodišče je štelo, da interpretacija extra legem ni dopustna. Na podlagi logične, sistemske, teleološke in zgodovinske razlage je sodišče prve stopnje zato zaključilo, da sta izključnega pomena za priznanje reprezentativnosti dejavnost in poklic, za katere je konfederacija sindikatov določena kot reprezentativna, sicer se reprezentativnost glede na dejavnost in glede na poklic sploh ne bi določala. Po določbi 6. člena ZRSin samostojni sindikat pridobi reprezentativnost tudi po določbi 2. odstavka 9. člena istega zakona, če izpolnjuje pogoje iz 6. člena in pogoj iz 2. odstavka 9. člena, to je, če je vanj vključenih najmanj 15 % delavcev posamezne panoge dejavnosti poklica občine ali širše lokalne skupnosti, tega pogoja pa udeleženka ni izpolnjevala, saj je imela vključenih 185 članov od 1826 zaposlenih v organizaciji, torej le 10,13 %.

Pritožbeno sodišče se strinja s stališčem sodišča prve stopnje, da je reprezentativnost za posamezno dejavnost ali poklic na nivoju konfederacije odločilna za presojo pogojev za priznanje reprezentativnosti sindikatov na nivoju dejavnosti ali poklicev. Predlagatelj se s tem v zvezi neutemeljeno sklicuje na zadevo opr. št. Pdp 956/96, saj v navedeni zadevi ni šlo za vprašanje (ne)reprezentativnosti za posamezno dejavnost na nivoju konfederacije. Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da je reprezentativnost za posamezno dejavnost ali poklic na nivoju konfederacije odločilna za presojo pogojev za priznanje reprezentativnosti sindikatov na nivoju dejavnosti ali poklicev. Če so sindikati, ki so navedeni v drugem oziroma tretjem odstavku 9. člena ZRSin, združeni v konfederacijo sindikatov za območje države, ki nima lastnosti reprezentativnosti za panogo, dejavnost ali poklic iz drugega oziroma tretjega odstavka 9. člena ZRSin, potem pridobi ta sindikat lastnost reprezentativnosti le, če izpolnjuje pogoje iz 6. člena ZRSin in je vanj včlanjenih najmanj 15 % delavcev posamezne panoge, dejavnosti, poklica... Ker je bilo v postopku ugotovljeno, da predlagatelj ni imel včlanjenih 15 % ali več delavcev, ni izpolnil pogojev za pridobitev reprezentativnosti po drugem odstavku 9. člena ZRSin (enako kot ni izpolnjen pogoj za pridobitev lastnosti reprezentativnosti po prvem odstavku 9. člena ZRSin, saj konfederacija sindikatov, v katero je bil združen, ni bila reprezentativna za dejavnost oziroma poklic, v zvezi s katerim je predlagatelj želel pridobiti lastnost reprezentativnosti).

Ker torej niso podani razlogi, ki jih navaja pritožba niti tisti, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP). Do ostalih pritožbenih navedb se pritožbeno sodišče ni opredelilo, saj niso odločilnega pomena (prvi odstavek 360. člena ZPP).

Predlagatelj s pritožbo ni uspel, zato sam krije svoje pritožbene stroške (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP).

Odgovor nasprotne udeleženke na pritožbo ni pripomogel k odločitvi pritožbenega sodišča, zato sama krije svoje stroške odgovora na pritožbo (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 155. členom ZPP).