Jedro

Zvezi ali konfederaciji sindikatov se prizna reprezentativnost za območje države za določene dejavnosti ali poklice z odločbo pristojnega ministra. To pomeni, da za dejavnosti in poklice, za katere ji reprezentativnost ni priznana, ni reprezentativna in zato tudi sindikatom, ki so člani te zveze ali konfederacije zaradi članstva samega ni mogoče priznati reprezentativnosti za tako dejavnost ali poklic.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Rektor Univerze A. je s sklepom z dne 22. 7. 2014 zavrnil zahtevo predlagatelja za priznanje reprezentativnosti v organizaciji, ker ne izpolnjuje pogojev po drugem odstavku 9. člena Zakona o reprezentativnosti sindikatov (v nadaljevanju ZRSin - članstvo najmanj 15 % delavcev), sindikata B. in C. pa nista reprezentativna na ravni dejavnosti, v kateri deluje Univerza.

2. Sodišče prve stopnje je zavrnilo zahtevo predlagatelja za odpravo oziroma razveljavitev navedenega sklepa ter priznanje reprezentativnosti oziroma naložitev nasprotnemu udeležencu da prizna reprezentativnost, sodišče druge stopnje pa je pritožbo predlagatelja zavrnilo kot neutemeljeno.

3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje vlaga predlagatelj revizijo „iz vseh revizijskih razlogov po 370. členu ZPP“. Navaja, da je izpodbijana sodba materialno pravno napačna oziroma je podana bistvena kršitev postopka, ker sodišče v sodbi ne poda bistvenih razlogov, zakaj je določbe ZRSin interpretiralo zunaj njihovega zakonskega besedila. Po mnenju predlagatelja reprezentativnosti za območje države ni šteti kot za reprezentativnost zgolj v določeni dejavnosti in poklicu v državi. Zakon ne določa, da bi morala biti konfederacija sindikatov reprezentativna v določeni dejavnosti ali poklicu. Če je sindikat v organizaciji član konfederacije, ki je reprezentativna za območje države, potem je reprezentativnost priznana tudi temu sindikatu, ob dodatnem pogoju 10 % članstva v sindikatu.

4. Revizija ni utemeljena.

5. Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji (prvi odstavek 367. člen Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP). Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni (prvi odstavek 371. člena ZPP).

6. Izpodbijana sodba nima pomanjkljivosti, zaradi katerih je ne bi bilo mogoče preizkusiti, je povsem razumljiva in ima razloge o vseh odločilnih dejstvih. Zato zgolj smiselno in pavšalno zatrjevanje bistvenih kršitev določb postopka ni utemeljeno.

7. Kolikor predlagatelj zatrjuje neustavnost razlage zakonskih določb, je najprej opozoriti na odločbo Ustavnega sodišča U-I-57/95 z dne 5. 2. 1998 o presoji ustavnosti ZRSin, kjer je med drugim skladnost tega zakona z ustavo utemeljilo tudi tako: Vsi sindikati so reprezentativni - predstavljajo svoje člane pri uveljavljanju in varstvu njihovih ekonomskih in socialnih interesov. To, kar ZRSin ureja v II. poglavju, je v bistvu položaj "najbolj reprezentativnega sindikata" - sindikata, ki mu zakonodajalec priznava nekatere posebne pravice, zaradi česar nastopa pri delodajalcu tudi kot predstavnik vseh, tako sindikalno organiziranih kot sindikalno neorganiziranih delavcev. V razmerjih do delodajalcev nastopa vsak sindikat samostojno kot predstavnik svojih članov. Tam pa, kjer gre za razmerja do delodajalcev v zadevah s splošno veljavnostjo, je utemeljena rešitev, ki omogoča zastopanost tistih sindikatov, ki predstavljajo večino delojemalcev.

8. Bistveno vprašanje za odločitev v tem sporu je zgolj to, ali članstvo sindikata določene dejavnosti ali poklica v zvezi ali konfederaciji sindikatov, ki je sicer reprezentativna za območje države, vendar ne (tudi) za to dejavnost ali poklic, daje takemu sindikatu položaj reprezentativnega sindikata pri delodajalcu. Revizijsko sodišče se strinja z razlago nižjih sodišč, da temu ni tako, in glede na sicer obsežne revizijske navedbe še dodaja.

9. Določbe 8., 9. in 10. člena ZRSin je treba upoštevati skupaj. Ni sporno, da predlagatelj ne izpolnjuje pogojev za priznanje reprezentativnosti pri nasprotnem udeležencu po drugem in tretjem odstavku 9. člena ZRSin, torej kot samostojen sindikat, ker ne izpolnjuje pogoja članstva najmanj 15 % včlanjenih delavcev.

10. Sodišče ni odločilo mimo ali preko zakonskih določb. Zvezi ali konfederaciji sindikatov se prizna reprezentativnost za območje države za določene dejavnosti ali poklice z odločbo pristojnega ministra. To pomeni, da za dejavnosti in poklice, za katere ji reprezentativnost ni priznana, ni reprezentativna in zato tudi sindikatom, ki so člani te zveze ali konfederacije zaradi članstva samega ni mogoče priznati reprezentativnosti za tako dejavnost ali poklic.

11. Konfederacija C v času odločanja nasprotnega udeleženca ni bila določena kot reprezentativni sindikat za visokošolsko dejavnost ali za poklic visokošolskega učitelja za območje države. Odločba o tem je bila izdana šele 28. 11. 2014 (priloga B6). Po določbi drugega odstavka 10. člena ZRSin se tako (lahko) šteje, da ima predlagatelj odločbo o reprezentativnosti pri nasprotnem udeležencu zaradi vključitve v konfederacijo sindikatov šele od izdaje navedene odločbe konfederaciji C. 12. Navedeno pomeni, da je bil glede na dejanske okoliščine v času sprejema izpodbijani sklep nasprotnega udeleženca zakonit in pravilen, in je sodišče utemeljeno zavrnilo zahtevke predlagatelja za njegovo odpravo oziroma razveljavitev. Zato je revizijsko sodišče revizijo kot neutemeljeno zavrnilo (378. člen ZPP).