Jedro

Po 30. členu Zakona o nepravdnem postopku lahko udeleženci vlagajo pravna sredstva tudi, če niso sodelovali v postopku na prvi stopnji, kolikor imajo za to pravni interes. Tak udeleženec mora vložiti pravno sredstvo v roku, ki velja za udeleženca, kateremu je bila izpodbijana odločba najkasneje vročena. Izjemoma upošteva sodišče pravno sredstvo, vloženo po poteku tega roka, če ga je prejelo, preden je odločilo o pravočasno vloženem pravnem sredstvu drugega udeleženca. Roki za vložitev predloga za obnovo postopka so določeni v Zakonu o pravdnem postopku, ki se smiselno uporablja tudi v nepravdnem postopku (37. člen ZNP). Kot sta pravilno ugotovili sodišči prve in druge stopnje, je M.S. vložil predlog prepozno, saj je ob vložitvi predloga dne 14.6.1993 preteklo več kot pet let, odkar je dne 6.1.1987 postal pravnomočen sklep o določitvi imetnika stanovanjske pravice z dne 4.11.1986.

Izrek

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrglo predlog za obnovo postopka udeleženca M.S. z obrazložitvijo, da je bil vložen prepozno. Pritožbo tega udeleženca proti sklepu sodišča prve stopnje je sodišče druge stopnje zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

M.S. je vložil proti sklepu sodišča druge stopnje revizijo, v kateri uveljavlja revizijska razloga kršitev določb Zakona o nepravdnem postopku in Zakona o pravdnem postopku ter zmotno uporabo materialnega prava. V obrazložitvi revizije navaja, da sklep z dne 4.11.1986 v nepravdnem postopku ni mogel postati pravnomočen, ker postopek ni tekel med pravima strankama. Udeleženec M.S. je za navedeni sklep izvedel šele ob koncu pravdnega postopka, ko je Č.Š. sklep predložil sodišču. Tedaj mu je začel teči 30 dnevni za predlog za obnovo postopka, ki se ga je držal, in je tako njegov predlog pravočasen. Sodišče bi ga moralo kot takega obravnavati, dovoliti obnovo postopka in o zadevi ponovno odločiti.

Revizija je bila vročena Javnemu tožilcu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavil. Revizija ni utemeljena.

Revident v nepravdnem postopku, v katerem predlaga obnovo postopka, ni sodeloval. Po 30. členu Zakona o nepravdnem postopku lahko udeleženci vlagajo pravna sredstva tudi, če niso sodelovali v postopku na prvi stopnji, kolikor imajo za to pravni interes. Tak udeleženec mora vložiti pravno sredstvo v roku, ki velja za udeleženca, kateremu je bila izpodbijana odločba najkasneje vročena. Izjemoma upošteva sodišče pravno sredstvo, vloženo po poteku tega roka, če ga je prejelo, preden je odločilo o pravočasno vloženem pravnem sredstvu drugega udeleženca. Roki za vložitev predloga za obnovo postopka so določeni v Zakonu o pravdnem postopku, ki se smiselno uporablja tudi v nepravdnem postopku (37. člen ZNP). Kot sta pravilno ugotovili sodišči prve in druge stopnje, je M.S. vložil predlog prepozno, saj je ob vložitvi predloga dne 14.6.1993 preteklo več kot pet let, odkar je dne 6.1.1987 postal pravnomočen sklep o določitvi imetnika stanovanjske pravice z dne 4.11.1986. Po 3. odstavku 423. člena ZPP ni mogoče več predlagati obnove postopka po petih letih, ko je postala odločba pravnomočna, če gre za obnovo postopka iz razlogov po 9. točki 421. člena ZPP, ki izhajajo iz predloga. Spričo vsega navedenega se revident ne more uspešno sklicevati na to, da je nepravdni postopek tekel med napačnima strankama in da je bil o končni odločitvi obveščen šele kasneje. Sodišči prve in druge stopnje sta predlog za obnovo postopka pravilno zavrgli kot prepozen (1. odstavek 425. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).

Iz vseh teh razlogov je revizijsko sodišče zavrnilo revizijo kot neutemeljeno.