Jedro

V primeru, ko je udeleženec - intervenient iz 1. odst. 30. člena ZNP zamudil objektivni 5-letni rok za obnovo postopka, sodišče ne ugotavlja njegovega pravnega interesa za vložitev pravnega sredstva.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je prvostopno sodišče zavrglo predlog za obnovo postopka, ki ga je M. S. vložil 14.6.1993. Ugotovilo je namreč, da je takrat že preteklo pet let od dneva, ko je postala odločba v tej zadevi pravnomočna (6.1.1987), potekel je torej objektivni rok iz 3. odst. 423. člena ZPP, v katerem je mogoče najkasneje uveljavljati obnovitveni razlog iz 9. točke 421. člena ZPP, na kakršnega se je sicer udeleženec skliceval. Prav zato tudi njegovega pravnega interesa v smislu 30. člena ZNP prvo sodišče ni ugotavljalo.

V pritožbi proti taki odločitvi udeleženec - intervenient M. S. opozarja, da mora sodišče prvenstveno ugotavljati, ali je podan pravni interes za vložitev pravnega sredstva v smislu 30. člena ZNP.

Udeleženci, ki niso sodelovali v postopku, namreč lahko po tem členu vložijo pravno sredstvo tudi po izteku zakonskega roka, pri čemer se upošteva rok, odkar je prizadeta stranka zvedela za sodno odločbo.

Odločba postane pravnomočna s potekom roka za pritožbo tistega udeleženca, ki mu je bila vročena najkasneje. Kdor pa ni sodeloval v postopku, ima pravico vložiti pravno sredstvo tudi kasneje.

Intervenient za konkretni postopek ni vedel, čeprav je v spornem stanovanju prebival. Sklep mu je bil vročen šele na zadnji obravnavi v zadevi VI P 315/92, kjer toži Č. Š. in Občino C. na razveljavitev kupne pogodbe za to stanovanje. Tedaj šele, torej 25.5.1993 je zanj začel teči rok za vložitev predloga za obnovo. Ta 30-dnevni rok pa je bil z vložitvijo predloga dne 14.6.1993 varovan. Interes v smislu 30. člena ZNP pa vsekakor ima, saj je v času teka nepravdnega postopka N 417/85 v spornem stanovanju bil upravičen do stanovanjske zaščite in je na tej podlagi postal imetnik stanovanjske pravice, potem ko je umrla njegova izvenzakonska partnerka I. Š. Tako je tudi mnenje Višjega sodišča v Ljubljani v zadevi II Cp 1235/93 v postopku VI P 315/92 prvostopnega sodišča. Pritožba ni utemeljena.

Res je sicer, da po določilu 1. odst. 30. člena Zakona o nepravdnem postopku ZNP (Ur. l. RS št. 30/86) lahko tudi tisti, ki v postopku na prvi stopnji ni sodeloval, vloži pravno sredstvo, če misli, da je s sodno odločbo prizadet njegov pravni interes, res pa je tudi, da za vložitev pravnega sredstva v takem primeru velja isti rok kot za udeleženca, kateremu je bila odločba, ki se izpodbija, najkasneje vročena (2. odst. navedenega člena). Intervenienta v smislu 1. odst. 30. člena ZNP torej vežejo taki roki kot samega udeleženca. Ker je v obravnavanem primeru prvo sodišče pravilno ugotovilo, da je za vložitev predloga za obnovo postopka zaradi novih dejstev (9. točka 1. odst. 421. člena ZPP v zvezi s čl. 37 ZNP) potekel že tudi 5 letni rok od dneva pravnomočnosti odločbe, torej objektivni rok, po katerem obnove iz takega razloga v nobenem primeru ni več mogoče predlagati, je očitno, da tudi predloga samih udeležencev sodišče ne bi smelo vsebinsko obravnavati, zato pa tudi ne intervenientovega. Po določilu 1. odst. 425. člena ZPP (v zvezi s čl. 37 ZNP) je torej prvo sodišče prepozno vložen predlog moralo zavreči. Nobene osnove pri tem ni za predhodno ugotavljanje pravnega interesa vlagatelja za vložitev pravnega sredstva, čeprav tak interes sicer res je prvenstveno pomemben v smislu določila 1. odst. 30. člena ZNP. Še tako velik pravni interes namreč ne more podaljšati rokov, ki so prekluzivnega značaja, tako kot omenjeni 5 letni rok iz 3. odst. 423. člena ZPP. V zvezi s pritožbenimi izvajanji velja še poudariti, da v obravnavani zadevi nikakor ne gre za primer iz 3. odst. 30. člena ZNP, ko sodišče, če še ni odločilo o pravočasno vloženem pravnem sredstvu udeleženca, upošteva pravno sredstvo udeleženca - intervenienta, čeprav je vloženo po poteku roka, saj drugi udeleženec pravnega sredstva (predloga za obnovo) sploh ni vložil. Glede na povedano in ker tudi ni našlo kršitev, na katere je treba paziti po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep potrdilo (čl. 380, tč. 2 ZPP v zvezi s čl. 37 ZNP).